Najbrž se Slovenci niti ne zavedamo, kakšen privilegij imamo, ker lahko pravzaprav svobodno potujemo po svetu. V Evropo lahko potujemo brez težav in papirjev, za pridobitev turističnih viz za vstop v države, kjer je viza potrebna, pa tudi nimamo kakšnih večjih težav.
Državljani Bosne in Hercegovine, denimo, lahko brez vize prečkajo le meje držav bivše Jugoslavije (izvzemši Slovenijo), zaradi zloglasnega sporazuma schengenske meje ne morejo prečkati brez vize (za pridobitev katere je potrebna gomila papirjev in potrdil). V Sarajevu sem se pogovarjala tudi z albansko novinarko, ki je v Bosno pripotovala z letalom, ki je imelo let Tirana-Ljubljana in nato Ljubljana- Sarajevo. In ker Anila Rrushi (Tirana) ni imela urejenega vizuma za vstop v schengensko območje, je na brniškem letaišču na letalo za Sarajevo čakala kar pet ur. Na plastičnem sedežu, brez možnosti izstopa iz letališke avle. V množici potnikov iz celega sveta, ki so se na brniškem letališču prav tako znašli brez urejenega vizuma.

Zato sem se o težavah s potovalnimi vizumi, možnostjo potovanja in situaciji v njihovih državah pogovarjala s štirimi kolegi novinarji: bolgarska novinarka Margarita Stoyancheva (Sofija) s potovanjem po svetu nima večjih težav, makedonski kolega Dejan Andonov (Skopje) pravi, da se vizume sicer da dobiti, a je za to potrebno precej birokracije, Časlav Vujetić iz Srbije in Črne gore (Podgorica) se s tem niti ne obremenjuje več, bosanska kolegica Biljana Livančić (Sarajevo) pa je nad papirologijo, čez katero morajo državljani Bih pred morebitnim potovanjem v tujino, zelo razočarana. Sicer je vizume nekoliko lažje dobiti, če imaš potrdilo, da delaš v medijih, a je vseeno cel postopek precej zoprn in dolgotrajen.

Še kratek povzetek:
Vsi štirje delajo v medijih, večinoma v spletnih medijih.
Časlav iz Podgorice je v medijih aktiven že 20 let. Ravno toliko časa pravi, da pije pivo.
Biljana iz Sarajeva je freelancerka, dela za internetni portal in piše za informacijski bilten. Pravi, da “ako gore bude, ubit ću se” (če bo situacija še slabša, se bom ubila). Črni humor pač.
Makedonski kolega pravi, da neodvisnih medijev v svetu ni. V Makedoniji je okoli 120 medijev, Dejan pravi, da so večinoma objektivni, če pa niso, potem to tudi jasno pokažejo.
Margarita je povedala, da dela na spletni strani prvega zasebnega bolgarskega radia. Novice objavljajo v angleščini in pokrivajo večinoma bolgarsko sceno. Zadovoljna je s situacijo v bolgarskih medijih.

Na koncu smo poklepetali še v malce bolj sproščenem tonu. In prepričana sem, da boste pogovor razumeli:

Katja Lenart