Neustavna ratifikacija
27. junij 2008 ob 11:06 | Blaž Babič |Slovenija je demokratična republika, je pravna in socialna država, hkrati pa predvsem država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Takšen je uvod v našo mlado ustavo, kasneje razdevičeno in posiljeno s strani prav tistih, ki so jo pod velikimi časovnimi in zgodovinskimi pritiski ustvarjali na začetku 90-ih.
Ne v srednjih, kaj šele osnovnih šolah mlade “državljanke in državljani Slovenije” ne izvedo skorajda ničesar praktičnega, kar bi jim kot kasnejšim polnopravnim članom slovenskega občestva koristilo v njihovem vsakdanjem državljanskem življenju.
Namesto ustave in njenih bistvenih elementov, ki predstavljajo temeljne kamne družbenega soglasja in sožitja se našo mladino uči vse kaj drugega. Šolski sistem vsako leto naplavi nov sloj apolitičnega in ne-državotvornega planktona, saj je tak očitno njegov notranji namen.
Prav zaradi opisane apatije je mogoče, da skorajda ne najdeš človeka v Sloveniji, ki bi vedel, da je s slovensko ratifikacijo Lizbonske pogodbe nekaj zelo, zelo narobe. Pravzaprav je slovenska ratifikacija Lizbonske pogodbe tak politični konstrukt, da jo lahko zagrabimo s široko analitično mrežo, pa bo še ostalo veliko za druge.
V Veliki Britaniji je poskusil podpis britanske kraljice pod parlamentarno lizbonsko ratifikacijo zaustaviti bogataš Stuart Wheeler. Stavil je na napad zoper predvolilne obljube laburistov, češ da bodo zagotovo poskrbeli za lizbonski referendum. Sodišče mu je odreklo pravno varstvo, saj naj bi bili Ustava EU in Lizbonska pogodba drugačna pravna dokumenta.
Poleg otoškega poskusa preprečitve so tu še zadržanost poljskega in češkega predsednika ali pa madžarski in predvsem nemški ustavno-pravni lizbonski pretresi, tako lahko morda lažje razumemo tudi dejstvo, da ima naš, domač, slovenski poskus ratifikacije svojo temno senco, ki ji ne more uteči.
Domoljubno društvo Hervardi - do njih sem prišel prek Andreja Šiška - je v vseh zakonskih okvirih zbralo več kot 2.700 podpisov volilk in volilcev (oblike volivci ne priznavam, saj na primer tudi nisem kadivec, ko kadim). Te podpise je predsednik DZ dr. France Cukjati protiustavno predal MNZ, ti pa so jih pravtako protiustavno 400 razglasili kar za “neveljavne”. Dovolj, da so lahko formalno zaključili čakanje in da je še isti dan sveži predsednik države dal svoj ključni podpis, da je ratifikacija postala pravno-formalno veljavna, a hkrati klinično mrtva, kot je mrtva Lizbonska pogodba po jasnem irskem NE.
Zakaj se mi prikazuje toliko protiustavnosti? Preprosto, več kot desetletne izkušnje iz pravnega, medijskega in političnega področja, ko sem med drugim spremljal razvoj in degradacijo domače referendumske demokracije mi včasih pomagajo najti luknje, ki so jih vladarske podganice napravile v pol-tajnosti.
Ena takih “nerodnih” reči je dejstvo, da dr. Cukjati, vrhovni komandir zakonodajne veje oblasti vse podpise lastnoročno preusmeri v roke izvršilne oblasti, kjer jih z oblizom na ustih sprejme Bojan Trnovšek, rutinirani policijski eksekutor ljudskih pobud. Že dejstvo, da gredo navkljub vsej sodobni zakonodaji o preprečevanju vdora v zasebnost vsi podpisi skozi policajske roke, kar jim omogoča popoln nadzor nad politično-aktivnimi osebki v državi, je samo po sebi tako strašljivo, da normalnega demokrata spreleti srh.
Ob tej srhljivosti pa naši vrli pismeni policisti celo ugotovijo, da “je 400 podpisov neveljavnih”, kar ni le v nasprotju s samim zakonom o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI-UPB2), ampak predvsem z osnovno logiko podpisovanja in zato z ustavo. V zakonu nikjer ne piše, da sme ali mora policija preverjati podpise. V zakonu piše le, da se najmanj 2.500 podpisov preda predsedniku DZ in da podpisi služijo preverjanju obstoja volilke/volilca in preverjanju verodostojnosti/resničnosti podpisa (16. člen): “Seznam za preverjanje verodostojnosti podpisov in obstoja podpisnikov vsebuje osebne podatke podpisnikov: osebno ime, datum rojstva, naslov in občina stalnega prebivališča, lastnoročni podpis ter datum podpisovanja seznama”
A naša milica “trenira strogoću”. Pred ne toliko leti nazaj je bilo potrebno zbrati 100, nato 200 in sedaj že 2.500 podpisov, pri čemer je zvišanje bilo nujno, da ne bi ljudstvo preveč vznemirjalo svojih vladačev in njihovih načrtov.
Kje celotna zadeva stoji sedaj? Na Ustavnem sodišču, prav po lukendovsko. Verjetno si slovenska kakor elita ne more predstavljati referendumskih pretresov med predsedovanjem EU. Počakajmo do julija. Bi bilo prav, da imamo referendum? Da! Če EUrofilom ne zadošča irski NE, in je potrebno Lizbonski pogodbi še enkrat potisniti glogovo palico v srce, bi bilo prav, da to storimo tudi Slovenke in Slovenci.
Tisti, ki razumemo pojem in vsebino ljudske demokracije. Tisti, ki zaradi neskočnih manipulacij in eksibicionizma domače politične kaste predsedujemo EU. Tisti, ki nismo pozabili načrtov in želja iz civilnih 80-ih, ki še danes prekašajo vse velikopotezne konštrukcije političarjev.
Zaradi manjših stroškov predlagam, da imamo referendum na dan državnozborskih volitev. Saj menda lokalne ceste niso najpomembnejša tema za volilno razpravo, še posebej v časih, ko moramo imeti v državnem zboru ljudi s hrbtenico in resničnim poznavanjem evropskih političnih razmer.
Referendum bo moral biti predvsem pravičen - z enakopravno razdelitvijo medijskega prostora in jasnimi ter pravičnimi pravili za porabo javnega denarja v korist ene ali druge strani. Potem pa naj daljnovidneži tipa Kacin še naprej vriskajo o tem, kaj pomenijo eni ali drugi rezultati v športu.
Blaž Babič, tajnik TEAM
27. junij, 2008 ob 12:06
mogoce pa policaji rabijo podatke, da osebno preverijo ce je drzavljan res preprican v svoje podpisovanje :), tudi osebno se mi je zdela ta vladna poteza, ce ne skrajno nespametna, zelo hlapcevska, kot da nocemo vedeti kaj kupujemo v zaklju z zigom EU. Pa bi prav rad videl, da se kdo razpise o slabih straneh, oziroma katere nam izboljsajo sedanje stanje. :)
27. junij, 2008 ob 12:12
Heh, ko se omeni Andreja Šiška že vem, kam veter piha. Mene na take fore že ne boste dobili…
27. junij, 2008 ob 12:24
Ste potem tudi *delalec namesto delavec? No, morda sem jaz zajedljivec, nisem pa *zajedljilec. Volivec se piše z “v” in v tem ni kakšnega velikega problema. Bolj je problematično, da nekateri danes ne vedo več, da se tudi tiste besede, ki se pišejo z “l” izgovarjajo pač z dvoustničnim “u”. Tako lahko danes slišimo izgovorjavo *gledaLci namesto gledaUci.
27. junij, 2008 ob 12:36
@gman: Ne kokodakaj. Najprej preberi njegovo zgodbo, potem pa išči in najdi luknje v njej.
27. junij, 2008 ob 12:38
@Luka: si zajedalec, ne pa zajedavec
27. junij, 2008 ob 12:52
Zakaj bi bil pa zajedalec argument za nepriznavanje zapisa “volivec”? Še vedno ni jasno, v čem je problem, zakaj odpor, glede na to, da je “volivec” pač pravilna (torej priznana) oblika zapisa tako kot delavec in ostale, ki imajo v prejšnjem zlogu “l” ali “lj” (na primer “molivec”).
27. junij, 2008 ob 12:56
bravec? pravec? kadivec? počivavec?
oba zapisa sta pravilna/priznana, a sam se deklariram za volilca in ne za volivca, ker bom volil in ne voliv
sicer pa to ni ključna debata tega prispevka, kajne
27. junij, 2008 ob 13:07
Ratifikacija je znana, pride Ratzy in izvede ratifikacijo, potem pa ostali ratsi dokončajo svoje.
27. junij, 2008 ob 13:14
Ne, to res ni ključna debata, s tega vidika se opravičujem, oglasil sem se le zato, ker je bilo v besedilu prav posebej poudarjeno nepriznavanje določenega zapisa, torej očitno zavestna gesta in ne lapsus, vendar se mi zdi, da vseeno z zgrešenimi argumenti. Večina tovrstnih besed se res piše z “l” (četudi je prejšnji pravopis poskušal z reformo prav vse spremeniti v “v”, torej prav “bravec”, “kadivec” itd., a to ni obveljalo), pa je še vedno nekaj besed, ki se zapisujejo drugače. Zato pravim, da četudi je večina takih (torej z “l”) to ni nikakršen argument proti izjemam. Še vedno se najbrž strinjava o “delaVcu”, ki bo tudi “delaL”, pa to nič ne spremeni zapisa. Ostale pa se ravnajo po pravilu, če je v prejšnjem zlogu “l” ali “lj”, se potem piše z “v”.
Torej, sploh vam ne odrekam pravice, da vztrajate na določenem zapisu, a zanj ni nobenega argumenta (kot rečeno, to, da bom volil je povsem irelevantno, saj se dejansko izgovori “voliU”.). Pri sebi nimam novega pravopisa, SSKJ pa ne priznava variante “volilec”.
Da pa ne bom popolnoma ignoriral osnovne debate, me pa zanima, je vaša ost naperjena samo proti lizbonski pogodbi ali proti Evropski uniji? Torej, ste proti pogodbi, ker si želite boljšo EU, ali se sploh ne strinjate s konceptom unije?
27. junij, 2008 ob 13:20
Če se lahko otreseš vikanja, potem povem, da sem osebno proti obema. EU me ni prepričala v svojo trajnostno naravnanost, prej me spominja na imperialistični izliv.
Pa ti? Poznaš osnovne koncepte Unije? Tudi tiste izpod preproge?
27. junij, 2008 ob 13:35
Ne, nikakor si ne domišljam, da poznam kakršnekoli “podpreprožne” koncepte, če so in kakršni so, prav tako me veliko stvari glede Unije moti. Recimo formiranje Unije kot elitističnega in ekskluzivističnega kluba kjer so že znotraj njega nekateri več kot drugi, navzven pa ga sploh omejuje debela bodeča žica imenovana “schengen”, pač ni po mojem okusu. Kar me pri Uniji privlači, je na mnogo širši ideološki ravni, in sicer formiranje skupnosti, ki bi presegla nacionalne okvire in sentimente, ki so seveda krivi za zadjne krvavo stoletje na evropskih tleh. Torej premagovanje mednacionalnih zamer in ustvarjanje večje, “evropske” identitete, torej njen “internacionalni” momenet. Takšna ideja mi je bliže, zato pa me motijo prav zgoraj omenjena “domoljubna” društva, ker domoljubje v njihovem slovarju pomeni pač “sovraštvo in zaničevanje soseda”. Moram reči, da je meni bližje tista: “Žive naj vsi narodi”!
27. junij, 2008 ob 13:43
SRAVCI! Kaj bi radi? Slovenijo über alles, nad Evropo, v svojih plankah in z demokracijo za gobcavce?
27. junij, 2008 ob 14:01
Saj tebi pa ta delegatski sistem ni tuj:
http://1tastar.blog.siol.net/2007/04/08/moj-curiculum-vitae/
Pa so se človeški obrazi spet spomnili name, in rekli: »Ta je pa ta prav, ker ni v partiji.« In so me delegirali (takrat je bil veljavi delegatski sistem) v nekaj delegacij, me pošiljali v Beograd v okroglo dvorano pod kupolo, tisto z osmimi republiškimi in pokrajinskimi grbi, pa pamet naj bi solil južnim bratom na kongresih, posvetovanjih in intervjujih.
Ni čudno, da se ti blede na stara leta.
27. junij, 2008 ob 14:59
Blaž, Evropska unija in lizbonska pogodba nista tvoja največja problema. Poleg neotesanosti in šopirjenja s poznavanjem podpreprožnih konceptov Unije te pesti tudi pomanjkljivo znanje slovenskega jezika.
27. junij, 2008 ob 15:02
bejš no, bejš… to je pa tko kt kinderjajček - tri v ednem
27. junij, 2008 ob 15:08
OK, Luka, načeloma vse lepo in prav, vendar EU ni zdravilo za opisano stanje. In ne me vprašat, kaj bi bilo treba… EU in EUrofili so do sedaj blokirali vse resne razprave.
27. junij, 2008 ob 16:11
@ Luka Culiberg Napisal si” Torej premagovanje mednacionalnih zamer in ustvarjanje večje, “evropske” identitete, torej njen “internacionalni” momenet. Takšna ideja mi je bliže, zato pa me motijo prav zgoraj omenjena “domoljubna” društva, ker domoljubje v njihovem slovarju pomeni pač “sovraštvo in zaničevanje soseda”. Moram reči, da je meni bližje tista: “Žive naj vsi narodi”!”
Zanimive teze zastopaš. Od kod ti to, da domoljubna društva v nekakšnem “njihovem slovarju pomeni sovraštvo in zaničevanje soseda”? Zdi se mi da hudo mešaš pojma domoljubje in šovinizem, ki nikakor nista identična. Skušajo pa ju navadno prav internacionalisti narediti za identična. Tudi sam to potrjuješ, ko pišeš da si internacionalist in da te motijo domoljubi. Če imam rad svoj dom, to nikakor ne pomeni da sovražim tvojega! Logika je sicer sprevržena na glavo - internacionalizem je tisti, ki je vselej usmerjen prav proti malim narodom, saj imajo večji možnost, da lažje preživijo. Povsem vseeno je ali gre za delavski internacionalizem, ali za internacionalizem ameriškega tipa (ki je uničil domorodne indijance), ali za novodobni EU internacionalizem. Problem je v tem, da je internacionalizem uničil precej malih narodov zato je težko, da za njim stojijo Prešernove besede “Žive naj vsi narodi…”
27. junij, 2008 ob 16:44
Vojko, ne gre za to, da bi mešal pojma domoljubje in šovinizem, toda mi potem lahko razložiš, kaj naj bi sploh bila poanta “domoljubnega društva”? Razumem literarno društvo ali pa športno društvo, pa kleklarsko društvo … ampak domoljubno? Zakaj se včlaniš v domoljubno društvo? Pač to, da imaš rad svojo domovino, je povsem naravna zadeva, tudi starše imaš rad, pa ni nikjer društva za ljubitelje staršev. Greš v društvo takrat, ko jo imaš še posebej rad? Ko jo že kar fanatično ljubiš? In kaj počneš v društvu? Razpravljaš o tem, da so drugi narodi prav tako čudoviti kot tvoj?
Torej, nikjer nisem rekel, da je kaj hudo narobe s samim domoljubjem, sem se pa vprašal o motivih “domoljubnih” društev. A to ni bilo mišljeno kot resna razprava, morda se tudi motim. Morda pa se prav v domoljubnih društvih najbolj zavzeto razpravlja o škodljivosti podpihovanja nacionalizma na slovenski in hrvaški strani in o tem, kako se moramo medsebojno spoštovati, kako je Hrvaška čudovita in bratska dežela … ne vem, morda mi lahko ti poveš? Bi bil zelo vesel.
Internacionalizem je bil tukaj mišljen pravzaprav kot “transnacionalizem”, kot skupna identiteta na ravni “evropejstva”, torej različnih narodov znotraj Evrope.
27. junij, 2008 ob 17:00
Ma saj ne vem, najbrz mi bo kmalu nekdo pojasnil, da sem burek in zelo neumen, ampak vse bolj se mi zdi, da gre pri tem domoljubju in antievropejstvu za eno tako novodobno modo. Biti proti je vedno nekaj imenitnega in te dela drugacnega od neuke raje. Sploh, ce se lahko pri argumentaciji opres na kako nejasno teorijo mednarodne politicne zarote…
Ok, ne resno, saj Evropska unija je bila ze od zacetka zastavljena kot skupni trg, ki bo prerasel v bolj in bolj povezano unijo… Ce se ne motim pravijo temu besedilu Schumanov govor (morda izjava…). Ne vem zakej so zdaj vsi osupli, ko se je pojavila ideja ustave?
27. junij, 2008 ob 17:31
@jurij: Ne gre za tvoj burekizem, ampak za historično dejstvo, da je “domoljubje” VEDNO vezano na nekakšne časovno-prostorske korenine, ki si jih želi raziskati, opisati, predstaviti. Zakaj? Morda zato, ker je v življenju vse povezano in lahko ravno preko tovrstnih raziskovanj domoljubja in še predvsem njegovih predmetov pogleda (historični viri, ljudske povesti, mitologije, kultura, imd. (in mnogi drugi)) izveš več o sebi, o svoji vpetosti v čas in krajino.
Torej nikakor ne more iti za “novo” modo, saj je pri domoljubju predvsem usmerjenost v pretekli čas, da bi se iz takratnih izkušenj lahko danes naredilo najboljše od mogočega za prihodnost.
Tudi antievropejstvo ni od včeraj, ampak za mnoge Evropejce to pomeni že polovico njihovih družbeno-aktivnih življenj in že dolgo časa uživajo v medijskem zatišju.
Vsakič, ko kdo omeni teorije zarot, ne primem za pištolo, ampak opozorim, da gre zgolj za TEZE zarot. Teza, Antiteza, Sinteza, in pol verjetno enkrat kasnej še Teorija. Kratica TAST bi se kle prilegla :)
Eunija (http://www.youtube.com/watch?v=sJsiIuowjj4) je bila ustanovljena iz raznovrstnih interesov, toliko boš pač moral priznati. Potem pa še to, da se ljudje, kot je TEAM, zavedajo teh dolgoročnih načrtov in jih želijo večkrat obrazložiti. Skozi medije pa pridejo le uniformacije EUrokracijskega obveščanja o tem, kako “so vse spremembe za naše najboljše dobro” ter splohkar “edine alternative”.
In človek naj to sprejema ves čas? Tabletke ali po kapljicah?
27. junij, 2008 ob 18:09
Če sem hotel kaj frdirbati, mi je tudi delegatski sistem prav prišel!
Današnja slovenska demokracija mi je pa nadvse všeč, zato bom “levičarje” in evroskeptike zajebaval, dokler bom lahko tipkal.
27. junij, 2008 ob 18:54
@ Blaž
Hvala za pojasnila. Pravzaprav sedaj mislim, da je prav, če obstaja kritična manjšina, ki dela evropsko politiko manj enoumno.
Toda tu te bi rad opozoril, da je tudi EU zgodovinsko dejstvo. Po skoraj 60 letih se je frankonemške zadeve razvila v nadnacionalno tvorbo, ki že dolgo ni več skupni trg, ampak trostebrna unija s komplicirano in neučinkovito strogo hierarhično upravo, oblikovano po francoskem centraliziranem modelu, ki ne more niti odgovarjati na spremembe podnebja, kaj šele odzivati se na svetovno politiko… in to z demokratičnim deficitom.
Nekaj je treba spremeniti in ko poslušam razne domoljube, ki se niti ne zavedajo gospodarskih ugodnosti Unije, ki jim omogoča službe, poceni kredite, potovanja, relativno svobodo in mir… se mi zdi, da nudijo bolj slabe alternative.
28. junij, 2008 ob 0:36
Ste pozabili, da smo se od ene federacije komaj odcepili, pa bi že radi novo?
Po pogodbi iz Nice je evropa interesno združenje suverenih držav (vsaka ima pravico veta). Po lizbonski pogodbi, naj bi evropa bila federalna država, kjer evropa dokončno potepta vsako državo posebej, navadna večina v Bruslju je več vredna kot Ustava Republike Slovenije.
Se naj s tako norostjo strinjam? Vsi bombončki v Evropi niso vredni toliko kot suverena domovina mojega naroda.
Če je edina alternativa izstop iz EU, bo to edini pravi korak. Zaenkrat se pogovarjamo samo o drugačni EU, o taki, v kateri lahko ostanemo. Tu so Irci nam naredili uslugo, ker so dogovori še mogoči.
28. junij, 2008 ob 1:54
@ Luka Culiberg
Blaž in Echelon sta že veliko povedala o domoljubju in o EU. Poanta je res v “Žive naj vsi narodi”. Gre predvsem za dojemanje demokracije. Blaž je lepo napisal kaj je zapisano v ustavi Republike Slovenije - oblast ima ljudstvo in oblast izvira iz ljudstva!
V našem primeru gre za slovenski narod, ki je suveren - posameznik in narod sta suverena. Slovenski narod je v EU zastopan s svojo državo Republiko Slovenijo, ki smo jo izglasovali s plebiscitom, 23.12.1990. In pri tem smo potrebovali celo dvotretjinsko večino.
Letos so naši poslanci, ne da bi sploh prebrali Lizbonsko pogodbo, glasovali za njeno ratifikacijo, niso nam pa omogočili referenduma, ki bi glede na novo pogodbo moral biti v vsaki državi članici EU. Tako bi vsaj videli voljo ljudstva - izvirnega suverena in ne političnih elit v EU državah članicah. To,da hoče Lizbonska pogodba izničiti temeljno pravico veta in suverenost držav, ki sestavljajo EU, je zagotovo nedemokratično.
Menda se bomo znali dogovoriti o tistih stvareh, katere vsi vidimo pozitivno, ob tem pa nam mora biti dovoljeno izražanje našega individualnega stališča. Ukinitev pravice veta nam to odvzema. Že samo to dejstvo povsem zadošča za utemljeno potrebo po obstoju domoljubnega društva, ki bo povzdignilo glas in zastopalo tiste Slovence, ki se zavedajo pomembnosti pravice veta in slovenske ustave… Zakaj ne bi smelo obstajati takšno društvo, vsa druga pa? In kaj je v tem negativnega?
Ne moremo biti navdušeni nad trenutno EU, ki dejansko postaja naddržava z odtujenimi političnimi elitami. Te želijo oblast še bolj skoncentrirati v čim ožjem lastnem krogu. Zato takšna Lizbonska pogodba in zato takšen način sprejema te pogodbe. Vsekakor smo za mednarodno sodelovanje in tudi možnost oblike EU, v kateri bodo narodi in države enakopravne. To žal ni, ne trenutna EU, ne tista bodoča, ki jo želijo EU elite. Prizadevati si moramo za boljšo Slovenijo in boljšo, drugačno Evropo. Temelji so najpomembnejši!
28. junij, 2008 ob 7:08
Živele Združene države Evrope! In združena vera v boga Ojra!
29. junij, 2008 ob 11:15
Ne vem, kje je vest.si dobila tega kolumnista, se pa skozi njegove komentarje lepo vidi njegova nadutost.
Govoriti, da bo Lizbonska pogodba zmanjšala demokracijo v EU, je udarec mimo. Nasprotno, Lizbonska pogodba prinaša veliko več demokratičnosti (skozi večjo moč EP), kot pa sedanja ureditev EU, ki ji seveda upravičeno lahko očitamo precejšen demokratični deficit. No, jaz nasprotnike Lizbonske pogodbe v nekaterih pogledih sicer podpiram, vendar le če si prizadevajo za BOLJŠO pogodbo, ne pa da nove pogodbe in novega razvoja EU ne bi bilo (ali pa da bi, bognedaj, projekt EU razpadel).
No, kar se tiče referenduma o Lizbonski pogodbi (o katerem govori tudi bistvo tega članka), se prav tako strinjam, da bi ga morali izvesti - ne samo v Sloveniji, ampak v vseh državah članicah. Politiki (ki podpirajo pogodbo) bi se nato morali konkretno angažirati in stopiti med ljudi, saj brez stika z ljudmi tak referendum ne more uspeti. Hkrati pa bi bila Lizbonska pogodba, potrjena s strani ljudstva, veliko bolj legitimna in ljudje bi se počutili bolj povezani z EU.
Nekje je nekdo napisal, da Lizbonska pogodba spreminja EU v federacijo. No, to seveda ne drži, vendar pa je ta pogodba ena izmed točk na poti do federacije. Jaz mislim, da bi v novi pogodbi EU, slednjo morali oblikovati kot federacijo, ter nato s pogodbo iti na referendum. Hkrati pa bi na to pogodbo vezali vprašanje članstva oziroma nečlanstva v EU. Torej, država, ki bi zavrnila tako pogodbo EU, bi se hkrati odločila za izstop iz Unije.
29. junij, 2008 ob 13:11
@gman
kritiziraš kolumnista, sam pa naduto strežeš meglo.
Govoriti, da lizbonska pogodba manjša demokracijo, NI udarec mimo, nasprotno…:
»Treba je vedeti, da Evropska unija seveda ni neki projekt, ki bi zrasel, čisto odkrito povedano, od spodaj navzgor, ampak se je začel po drugi svetovni vojni. /…/Ko bi čakali na neko ljudsko pobudo, bi najbrž Francozi in Nemci še danes gledali drug drugega prek kakšnih daljnogledov na puškah in tako naprej.«
Zunanji minister DIMITRIJ RUPEL, v Odmevih, o razlogih za izključevanje ljudstva iz odločanja o lizbonski pogodbi.
(pravzaprav je podobna ideja zrasla že pred II sv. vojno v Nemčiji)
Zato je tudi trditi, kako pozitivno-legitimno bi bilo, da bi ljudstvo podprlo TAKŠNO pogodbo, nesmiselno.
Obstaja pa tudi možnost konfederacije…
29. junij, 2008 ob 17:23
ofce so za strizhenje ne pa za filozofijo, zato v eu zdruzene ofce za bruxlles ne tarnajte preveč …..