Šoguni in tajkunčki
24. junij 2008 ob 11:42 | Jani Sever |Predsednik vlade je začel razvrščati tajkune. Na tiste manj in bolj nevarne. Na večje in manjše. In seveda ni potrebno dvakrat ugibati, kdo sodi kam. Simptom logike, da je našim dovoljeno več, če že ne vse.
“Iz njega (Igorja Bavčarja, op.p.) se skuša narediti največjega tajkuna v Sloveniji. Vendar to ni. Ne glede na to, po kakšni poti je šlo, so nekateri precej večji. Ti imajo v lasti časopise in z njimi pozornost obračajo na druge.” Tako je govoril Janez Janša v intervjuju s Sandijem Čolnikom, ki je bil primerno tempiran v nedeljo zvečer. Tako, da je lahko v njem predsednik vlade hkrati s svojimi spomini občinstvu predstavil tudi prvo analizo referenduma o pokrajinah. Še preden jih je nacionalna televizija sploh predstavila gledalkam in gledalcem. Čeprav je bil referendum seveda samo obroben poudarek pogovora.
Podobno kot izjava o Bavčarju, ki pa je kljub temu pomembna. Kajti vojna proti tajkunom, ki je bila tako spektakularno napovedana v državnem zboru, takoj po predsedniških volitvah, bo očitno ena izmed najbolj izpostavljenih predvolilnih tem. To je jasno praktično od trenutka, ko je bila inicirana. Tako kot je jasno, da mora biti za to, da bi bila uspešna, tudi vsaj na videz poštena. To pa pomeni, da se morajo vlada in inštitucije pravne države bojevati proti vsem: “… tajkunsko-političnim povezavam, ki s kriminalnimi dejanji še naprej razpredajo lovke po celotnem nacionalnem tkivu… ,” kot bi dejal prvi minister.
Ponovimo. Predsednik vlade je pred časom tajkuna definiral kot nekoga: “… , ki je pred leti prišel v na pol privatizirano podjetje s prazno aktovko, danes pa ima na svoje ime vpisanih ali naokrog parkiranih za milijone evrov delnic ali deležev tega istega podjetja.” In proti takšnim se je potrebno bojevati. Zdaj je predsednik vlade tej definiciji očitno dodal še eno karakteristiko, ki pojem tajkunstva v Sloveniji precej zožuje. Odslej je pomembno, ali imajo tajkuni v svoji lasti časopise, ki obračajo pozornost na druge (domnevne tajkune?).
Sliši se precej arbitrarno, kljub temu, da je razumljivo, saj so v vojni časopisi gotovo pomembno orožje. Oziroma mediji, čeprav predsednik vlade najbrž izraza časopisi ni uporabil naključno. Razumljivo, a ne tudi pošteno. Razumeti je namreč mogoče, da tajkunsko-politične povezave, ki s kriminalnimi dejanji še naprej razpredajo lovke po celotnem nacionalnem tkivu, niso nikakršen problem, če se niso polastile kakšnega časopisa. Še več, morda so takšne povezave celo v tem primeru povsem sprejemljive, če propagirajo politiko, ki je povšeči predsedniku vlade. Merilo tajkunstva je torej uredniška politika medijev.
Predsednik vlade ima seveda glede pomena medijev v veliki meri prav. A rangiranje tajkunov po stopnji njihove nevarnosti in velikosti, je za izvršno oblast kljub temu precej tvegano početje. Janez Janša bi pravi borec proti tajkunom, v očeh večine, postal, če bi bil v tem boju neizprosen in bi se roka pravice dotaknila ali vsaj hotela dotakniti vseh. Prav je, da inštitucije preiskujejo Laško. Tako kot je bilo z odobravanjem sprejeto, da sta se policija in tožilstvo lotila gradbeniškega lobija. Problem je, da se vedno bolj dozdeva, da isti vatli ne veljajo za vse in da gre pri tem za povsem zavestno odločitev.
Da predsednik vlade ve, kako neprijetno je to, je bilo jasno ob letošnji obletnici JBTZ, na kateri je manjkal Igor Bavčar. Ko je bil predsednik vlade takrat povprašan po tem, ali je Bavčar do premoženja prišel na moralno sporen način, je odgovoril: “Moje osebno mnenje je, da danes nisem imel zajtrka in da komaj čakam kosilo.” Zadrega je bila očitno velika. No, zdaj se je predsednik vlade odločil. Zajtrk in kosilo je pojedel in zdaj je na vrsti večerja, ki pa, kot vse kaže, ne bo ravno lahka.
Laško, Bavčar, gradbeni tajkuni in Patria so štiri tajkunske zgodbe, ki se med seboj razlikujejo po marsičem. Vedno bolj pa bode v oči ravno razlika v odnosu vlade do njihove geneze. Laško je državni sovražnik številka ena, Bavčar je skorajda čisto v redu, gradbeni tajkuni so, odkar se je razkrilo, da so govorili tudi z “našimi”, očitno kar sprejemljivi, glede Patrie pa slovenska policija, kot kaže, samo čaka na Fince. Uf. Vse skupaj je res videti kot pravi triumf pravne države. Ampak počakajmo. Pustimo se presenetiti. Konec koncev je bil premier vedno mojster presenečenj.
Sicer pa očitno velja, da mora nekdo odločati, kdo so večji in kdo manjši tajkuni. Oziroma kdo je sploh pripuščen v to kategorijo. Tudi za osamosvojitelje naj bi v Sloveniji že dolgo veljal isti princip. So tajkuni torej lahko samo tisti, ki jim prvi šogun v deželi priznava osamosvojiteljski status? Da so se njegovi predhodniki vedno ravnali po istem izključujočem principu je kaj slaba tolažba.
Pa vesel Dan državnosti.
Jani Sever
24. junij, 2008 ob 12:45
Ivanov govor s pojemajočim Sandijem Čolnikom je bil čisti damage control. Na večer enega večjih fijaskov v zgodovini te Vlade on obuja spomine na to kako je bilo fletno, ko so mu na Roško prišli peti pevci iz Šentvida pri Stični. Vmes, ko govori o vsemu in ničemer, pa stresa iz rokave še take nebuloze kot je bila tista o legitimnosti tega referenduma. Naj mu že kdo kupi slovar tujk, ker človek ne loči med legalnostjo (kar referendum nedvomno je bil) in legitimnostjo (ki pa je pri 10 odstotni udeležbi hudo vprašljiva). Če pa loči te dve besedi in ju namenoma komutira, je pa vsaj podcenjujoč, če ne celo naravnost žaljiv do gledalcev.
Njegova izjava o Bavčarju in lastnikih časopisov, je pa res pobalinska. Človeku je čisto zmanjkalo argumentov… :/
24. junij, 2008 ob 12:46
Mediji, ja, ti so njegova šibka točka. Mag ga boli: ga je prov neumn parkiru na Delo, pol pa ostov brez obeh.
Zanimivo, ampak ravno aktualni državni sovražnik št. 1 bo nekoč zaslužen, da se bo ta mandat spelov vsaj brez berluskonizacije.
Se vedno bolj sprašujem, glede na to da je JJ namazan z vsemi žavbami, kje ima on parkirane svoje medijske delnice?!
24. junij, 2008 ob 12:47
JAni a si fouš ??? Revček si. S svojo ideologijo pa samo naivno podpiraš Tajkune.
24. junij, 2008 ob 13:14
Katere tajkuna podpira, komunist? Dobre ali slabe?
Ti tajkuni so kot holesterol - dobri in slabi, brez njih očitno ne gre.
24. junij, 2008 ob 13:32
He-he, holesterol …
24. junij, 2008 ob 14:18
beden komentar… kadar ni na sceni nič pametnega se jani pač obregne ob kakšno izjavi jj-ja in pove nekaj kar bol ali manj vsi vemo…
lp
24. junij, 2008 ob 14:44
Vedno bolj se bližajo volitve vedno več bo napadov s strani “nove politike”.
24. junij, 2008 ob 14:47
Holesterol, wow Fika. :-)
24. junij, 2008 ob 14:50
> tajkunsko-političnim povezavam, ki s kriminalnimi dejanji še
> naprej razpredajo lovke po celotnem nacionalnem tkivu… ,”
> kot bi dejal prvi minister.
Koga to Janpa opisuje? Nekoč brez prebite pare, danes pa kontrolira naokoli parkirane delnice večine državnih podjetij. Kontoliral je časopise, nekatere medije pa še vedno kontrolira.
Ja, največja zmaga je, ko Človek premaga sebe. Do takrat pa je človek.
24. junij, 2008 ob 14:57
Jani!
Tako dober komentar, da si ga bom kar ven sprintala!!!
Se vec taksnih. Nedelja ti je dobro dela.
24. junij, 2008 ob 14:59
Joze,
Resnica boli, kaj ces.
24. junij, 2008 ob 15:13
Kdaj bo vsem postalo jasno, da je tajkunska vojna le PR poteza našega dragega JJ s katero spet vzpostavlja izredno stanje, v katerem se sam očitno dobro znajde. Koliko “vojn” bomo še doživeli?? Izredno sem razočaran ker JJ ni uspel (in predvidevam da niti ni želel) dokončati ali pomiriti niti ene kritične teme, ki so prisotne v naši državi. Nasprotno!! Število teh tem on le povečuje. Pa ni narobe, da se odpirajo te teme. Narobe pa je, da se izkoriščajo in se ne doseže nekega zaključka, ki bi bil sprejemljiv za večino državljanov. Očitno JJ ne zanima kakšen vpliv ima to na državo. Pred vrati so namreč volitve.
Poleg tega pa boja proti “tajkunom” ne more voditi politika, torej je to le pesek v oči. Vodi jo lahko tožilstvo s policijo in drugimi organi. Ampak JJ je že večkrat poiskusil ukiniti ali utišati nekatere od njih.
Zanimiva bi bila analiza rasti plač direktorjev in menedžerjev, ki so v lasti JJ v primerjavi z rastjo plač ostalih “malih” ljudi. Tako bi se takoj izkazalo koliko resnosti je v njegovih besedah.
24. junij, 2008 ob 15:37
JJ, sprva socialni demokrat, zdaj pač slovenski demokrat, s tankočutnim posluhom za sočloveka … vsaj za tistega iz njegovega ožjega kroga podpornikov … in pravovernih tajkunov, kako pak.
24. junij, 2008 ob 16:14
Ovbe, Janškota počasi grabi panika. Večerja se mu res utegne zatakniti v grlu.
24. junij, 2008 ob 16:30
jaz samega sebe smatram za mikrotajkuna.
24. junij, 2008 ob 17:05
Bravo, Jani. Odličen zapis!
24. junij, 2008 ob 18:36
Koga največkrat omenjajo pri trgovini z orožjem 1991-1993 ? Ali ni že dolgo znano, da “roka roko umije, obe pa obraz”. In tako pač imamo malo manj ali malo bolj tajkunske tajkune ( in hrvaško obnašanje ob meji in v zvezi z njo).
24. junij, 2008 ob 20:12
Janez Janša je žrtvoval že veliko figur na svoji politični šahovnici. Kljub temu ni pričakovati da bo žrtvoval Igorja Bavčarja. Kdo bi mu potem sploh še ostal? Samo s kmeti se vendar ne da igrati, razen v končnici.
25. junij, 2008 ob 2:07
Zelo dober komentar, g. Sever. Hvala zanj!
25. junij, 2008 ob 17:18
Bom poskušal. Zakaj ravno zdaj oporekati načinu intervjuja s Čolnikom. Čolnik ne polaga odgovora na jezik sogovornika ali pa ga prekine kot Vodušek, Slak, Štefančič, kadar mu odgovor ni všeč glede na njegov namen usmerjanja teme in diskriminacije sogovornika. Ti trije pa še kdo od pomembnih striktno še danes uporabljajo preverjene metode iz polpreteklosti. Lahko, da je tokrat komu Čolnik tako izpadel, meni ni. Sem gledal in sledil tudi obliki.
Dokler s tako prakso komuniciranja v naših medijih ne prekinemo, ima vso pravico do uporabe enakega orožja, kot nasprotniki. Sem pa osebno proti vsem vrstam manipulacije.
Vsak politični veljak, ki naj nekaj pomeni, mora poznati omenjene metode nekomentiranja, če še ne poznaš stvari, ali pa se o njej še nočeš izreči. V politiki vendar veljajo samo interesi, ne pa poznanstva ali celo prijateljstva. Politiki lahko ravnajo tudi drugače, ampak potem to ni več politika, spada v druge nesprejemljive sfere.
Očitani Mag, Delo. Ja za božjo voljo, spomnite se ta stari, premislite ta mladi, kako prideš do orožja da se obraniš, če ga nimaš. Če ga nimaš, ga pač skušaš odvzeti napadalcu. Na katerikoli način. Partizani, mnogi so padli samo zaradi tega dejstva. Ne gre za samo lastništvo, gre za vpliv, ki ga lahko izvajaš, ko je tvoj. V tem primeru za tako potrebno uravnoteženost obveščanja. Kaj se niso dovolj osmešili peticijaši. Ampak vplivni lastniki ostalim o tem ne dovolijo razpravljati v medijih. Iz ure v uro dokazi za to trditev o zlorabi vpliva. Še to, da kradeš, lahko opravičuješ in zavajaš. Iz lopova se naredi junaka! Za božji voljo, razumite okoliščine, o teh poskušam razpravljati. To je moj pogled, pa Janša gor ali dol.
Avtor članka ima svoj pogled in mnenje, jaz svojega, kaj pa vi? Samo ne blatite, dvignite nivo komentarjev.
25. junij, 2008 ob 17:35
Čolnik, ki je nekoč slavil Tita, se danes klanja Janšiju. Po naslednjih volitvah se bo pa komu drugemu.
25. junij, 2008 ob 18:31
Sem za tajkune, samo da niso vaši!
25. junij, 2008 ob 19:44
Čolnik je nedvomno uglajen gospod, ki se do vseh intervjuvancev, ne glede na to, kdo in kaj je, obnaša uglajeno in korektno. Je pač spremljevalec več področij, kot so kultura, znanost, umetnost, ni pa politični komentator, da bi zastavljal provokativna vprašanja, nanašajoča se na trenutno aktualni boj za oblast. Gospod Čolnik je s svojo kulturo in razgledanostjo visoko nad kulturo politikov. Od leta 1963, ko sem ga prvič slišal oglašati se z raznih izseljeniških srečanj in kot napovedovalca na radiu, mu rad prisluhnem.
26. junij, 2008 ob 9:06
Ko sva bila še mulca, in sva se po Kopru potepala, sem tudi jaz probal govoriti tako globoko, pa so vseeno punce rajši njega poslušale.
28. junij, 2008 ob 5:15
Kaj češ, Tastar, eni basirajo, za druge je visoki C. Ko prideš v določena leta, je pa tako vseeno. :(
4. julij, 2008 ob 19:40
čolnič je imel polne roke vazelina
7. julij, 2008 ob 16:19
Prince of Darkness gazi dalje. Bajuk pa je imel že od vsega začetka namen skriti njegovo 4 letno proračunsko luknjo v svetovni Milton Friedmaski krizi, ki po vojni za nafto prehaja v vojno za hrano.
Veliki strici imajo v Sloveniji dobrega kolonialnega prijatelja Ekonomista leta.