Demanti navedbe predsednika Foruma 21, gospoda Milana Kučana

V SDS smo presenečeni nad (očitno namerno) netočno navedbo predsednika Foruma 21, gospoda Milana Kučana, da se SDS ni odzvala povabilu njegovega Foruma 21 na včerajšnjo razpravo z naslovom “Slovensko gospodarstvo z vidika volilnih programov strank”.

Trditev ni točna. V SDS smo 17. junija 2008 posredovali Forumu 21 pisne odgovore na vseh 12 postavljenih vprašanj. Od predsednika Foruma 21, ki je bil organizator tega srečanja, bi pričakovali vsaj korektno sporočilo javnosti, če je že prezrl naša stališča.

Ga. Nevenka Črešnar Pergar,
generalna sekretarka

Spoštovani,

v prilogi vam posredujemo odgovore na vprašanja, ki bodo služila kot vsebinski okvir pogovora, ki bo potekal v četrtek, 19. junija 2008, v hotelu Mons v Ljubljani.

Upam, da Vam bodo naši odgovori v pomoč.

Lep pozdrav,

1. Ali se strinjate z lastninskimi koncentracijami, kot so se zgodile v primeru Istrabenza, Laškega in Merkurja? Ali menite, da smo s temu uresničili nacionalni interes, da ostane lastnina v podjetjih slovenska? Ali predvidevate določene poteze na področju lastninske koncentracije?

Te koncentracije niso bile izpeljane na pregleden način, niti niso imeli vsi delničarji zagotovljenih enakih možnosti sodelovanja pri oblikovanju lastniške strukture. V nacionalnem interesu je delovanje pravne in socialne države, o čemer pa v teh primerih zaradi kršitev ne moremo govoriti. Že prejšnje prodaje tujcem, npr. Kompasa, Elana, Banke Koper,… in tudi zadnji primer prodaje pomembnega deleža Mercatorja, ki so jih izpeljali menedžerji in nadzorniki, ki so člani ali duhovni pripadniki SD, LDS, ZARES in delujejo pod kapo Foruma 21, v celoti demantirajo deklarativno, demagoško in populistično zavzemanje za nacionalni interes. Praksa, ki jo izvajajo, gre v povsem nasprotno smer. Vsekakor bo potrebno še zaostrili zakonodajo. Pričakujemo pa predvsem reden in resen nadzor nad procesi koncentracij in v primeru kršitev tudi hitro in učinkovito ukrepanje neodvisnih institucij in regulatorjev. Do tega mandata tega ni bilo čutiti.

2. Ali menite, da je inflacija v Sloveniji, ki je najvišja v evro območju, zgolj posledica zunanjih stroškovnih šokov? Kaj boste naredili, da jo boste znižali?

Slovenija je že ob vstopu v evro območje imela najvišjo inflacijo, pred tem pa sploh.
Rast inflacije je svetovni problem, težave imajo tudi najmogočnejše ekonomije in tudi najbogatejše države sprejemajo ukrepe za odpravo posledic inflacije za najšibkejše sloje. Prav pri odpravi posledic inflacije sta ta vlada in koalicija storili zelo veliko. Drži pa trditev, da je največji del porasta inflacije »uvožen« z naftnimi derivati in hrano. Ti imajo pomembno višjo utež v slovenskem indeksu cen kot v državah evro območja. To pomeni, da imajo višje cene nafte in hrane bistveno večji vpliv na inflacijo v Sloveniji kot na države v evro območju. Ob tem pa je potrebno upoštevati, da so dali domači inflaciji dodaten pospešek še lastniki - menedžerji živilskih podjetij, ki so z netransparentnimi in nezakonitimi dejanji »osvojili« podjetja v imenu nacionalnega interesa, kar javno zagovarjata levica in Forum 21. Z nesorazmerno visokimi dvigi marž so zidali končne cene in obremenili predvsem najrevnejše sloje prebivalstva. Pričakujemo, da bodo UVK, ATVP ter drugi opravili naloge, ki jim jih nalagajo zakoni. Če bo pokazalo, da je potrebno pravno podlago še kje dodelati, bomo to prav gotovo storili.

3. Gospodarska rast je v preteklih letih v veliki meri temeljila na domačih investicijah v cestno infrastrukturo, ki so jih izvajala domača podjetja. Ta investicijski val se bo kmalu končal. Ali ga boste s čim nadomestili?

Visoka in zdrava gospodarska rast je v preteklih letih v Sloveniji temeljila na visoki rasti izvoza in investicij. Na področju investicij v javno infrastrukturo bo tudi po dokončanju AC ostalo še veliko dela na državnih in drugih cestah, železnici, komunalnih omrežjih…. Začeli pa se bodo tudi projekti iz Resolucije o nacionalnih razvojnih programih 2007 – 2023, svoj prispevek pa bo dal tudi razvoj malega gospodarstva in velikih sistemov. Verjamemo, da bo mnogo teh investicij financirano na podlagi javno – zasebnega partnerstva. Vsekakor pa bomo permanentno skrbeli, da bomo imeli tak davčni, normativni in administrativni okvir, ki bo omogočal najboljše razvojne odgovore na izzive, ki jih bodo prinašale razmere. Da to zmoremo, smo že dokazali, saj imamo v tem mandatu najvišjo rast v svoji zgodovini in eno najvišjih v Evropi.

4. V zadnjih letih je nastal velik razkorak med rastjo domačih cen in cen na trgih, kamor slovensko gospodarstvo največ izvaža. To je zagotovo resno onemogočilo konkurenčen izvoz slovenskih podjetij … Kaj boste naredili, da bi s tega vidika slovensko gospodarstvo postalo znova konkurenčno?

Reforme oziroma razbremenitve, ki smo jih izpeljali na davčnem, administrativnem in drugih področjih, so pustile prebivalcem in gospodarskim družbam veliko sredstev, s katerimi so lahko bolj uspešno in učinkoviteje začeli z novim razvojnim ciklom, ki se odraža v izredno visoki gospodarski rasti, ki je ena najvišjih v evro območju. Ta temelji predvsem na visoki rasti investicij in izvozu, torej ima zdravo podlago. Če ne bi bili konkurenčni, ne bi bilo možno tako uspešno prodajati v tujino, še posebej, ker večinoma prodajamo industrijske izdelke. Konkurenčnost v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji se je v primerjavi z državami evro območja najmanj poslabšala, stroški predelovalnih dejavnosti pa so realno celo upadli. Investicije in izvoz so najintenzivnejše prav v zadnjih treh letih. Visoka rast investicij v posodobitve opreme in v nove programe omogočajo rast storilnosti, konkurenčnosti, plač in zaposlovanja. Vsekakor pa bomo sledili vsem rešitvam, ki bodo poleg visoke gospodarske rasti zagotavljale tudi primerljiv in sprejemljiv ekonomsko socialni položaj zaposlenih.

5. Bruto dolg Slovenije do tujine je v zadnjih štirih letih hitro narasel. Kaj boste naredili, da se ta trend na bo nadaljeval v prihodnje?

Vladna fiskalna politika je restriktivna in omejevalna povsod tam, kjer vlada lahko ukrepa. Že drugo leto zapored bomo imeli proračunski presežek, v strukturi BDP se pomembno zmanjšuje javna poraba, prav tako se relativno in absolutno znižuje javni dolg. Ti trendi so zelo pozitivni. Dolg širšega sektorja države po evropsko primerljivi metodologiji ESA – 95, se je za čas mandata te vlade znižal za več kot 3,5 odstotne točke BDP. Od Slovenije ima tako med državami evro območja samo Luksemburg nižji javni dolg. Narašča pa zadolževanje zasebnega sektorja, kar je znak večjega zaupanja in optimizma in k čemur prispevajo tudi ugodne dolgoročne napovedi. Kljub temu pa je bruto zunanji dolg v Sloveniji v % BDP najnižji med državami evro območja.

6. V Sloveniji je malo tujega kapitala. Se strinjate s to trditvijo? Kaj nameravate narediti na tem področju?

Res ga je manj, kot bi ga lahko bilo. Največja ovira večjemu prodoru tujega kapitala je t.i. nacionalni interes, ki je naš prostor skoraj zaprl in ki preprečuje vstop konkurence v najpomembnejša slovenska podjetja in institucije - v t.i. družinsko srebrnino. Interesno povezana omrežja s politično podporo SD, LDS in ZARES, za katerimi stoji loža Forum 21, poskuša na vse načine preprečiti vstop zdravega tujega kapitala, čeprav to poslabšuje konkurenčnost, dviguje cene prehrambenih in drugih izdelkov, kar po nepotrebnem prazni žepe državljanov in vpliva tudi na njihov slabši življenjski standard. Svobodna gospodarska pobuda mora in pretok kapitala morata zadihati s polnimi pljuči. Potrebno se je namreč zavedati, da prav mala in srednja podjetja v Sloveniji ustvarijo največ novih delovnih mest.

7. Pretok med znanostjo, razvojem in izobraževanjem na eni stran in gospodarstvom na drugi je skromen. Ali menite, da je to vprašanje pomembno za Slovenijo? Kaj nameravate narediti na tem področju?

Za še hitrejši razvoj je pretok znanja ključen, vendar pri nas šele formiramo sistem, v katerem bosta znanstveno raziskovalna sfera in gospodarstvo bolj povezana. Naš cilj je dobiti večjo produktivnost, večjo inovativnost in hitrejši napredek. Zato je potrebno vzpodbujati nastajanje novih kakovostnih centrov znanja, ki bodo ponudili večjo konkurenčnost in vpetost v raziskovalno in razvojno dejavnost. Zato se čudimo odporom pri nastajanju novih fakultet in univerz, celo takih, ki imajo množično podporo držav in univerz (npr. Emuni). Je pa res, da tako sodelovanje »zahteva« predvsem proizvodnja z visoko dodano vrednostjo in visokim deležem vrhunskega znanja. Smer je jasna.

8. V Sloveniji smo med manj aktivnimi državami, če se primerjamo po podjetništvu. Ali menite, da ga je potrebno posebej pospeševati? Katere ukrepe načrtujete na tem področju?

Nizka stopnja odločanja za podjetništvo ni le problem Slovenije, temveč celotne Evrope. Cilj Slovenije je ustvarit podjetništvu prijazno okolje; to je znotraj Lizbonske strategije tudi ena od prioritet Slovenije v času predsedovanja. V zadnjih dveh letih so vse države članice znižale čas za ustanovitev podjetja pod teden dni, v Sloveniji pa se v prvih treh mesecih letošnjega leta ustanavljajo podjetja v povprečju v 3,7 dneh. Slovenija mora poiskati področja, kjer imamo podjetniški potencial in raziskovalno odličnost. Ta bodo v prihodnje gonilo razvoja. Naše napore pa bomo usmerili tudi v krepitev pomena storitev, izboljšanja poslovnih procesov, ki prinašajo višjo dodano vrednost ter pomena kreativnih industrij, ki so v sodobnem svetu pomemben element konkurenčnosti. Ustrezno moramo uredit tudi poslovno-finančno in raziskovalno-izobraževalno okolje. V okviru Službe Vlade RS za razvoj smo ustanovili Svet za konkurenčnost, ki ima za glavni cilj ravno to, da se ukvarja s temi vprašanji.

9. V slovenskem zdravstvu imamo še vedno tako imenovano univerzalno košarico zdravstvenih storitev in prostovoljne zdravstvene zavarovalnice, ki zavarujejo doplačila. Se vam zdi to ustrezna rešitev in kaj nameravate storiti?

V zdravstvu se spremembe dogajajo počasneje, kot bi se lahko, saj »pozitivne« sile ne dopuščajo odstopa od doktrine prejšnjega režima. Smo pa uspeli uvesti t.i. izravnalne sheme oziroma medgeneracijsko solidarnost, kar je vsekakor prineslo novo kvaliteto v zdravstvo. V zdravstvu se spremembe dogajajo počasneje kot bi se lahko, saj je “socialistična miselnost” še vedno zelo prisotna. Kljub temu smo uspeli uvesti izravnalne sheme oz. medgeneracijsko solidarnost, kar je vsekakor prineslo novo kvaliteto v zdravstvu. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje smo v Sloveniji uvedli leta 1993, s čimer se je zagotovilo ohranitev vseh zelo obsežnih pravic zavarovancev in dograjevanje sistema zaradi novih tehnologij in novih zdravil. Slovenija je zato edina od vseh bivših socialističnih držav lahko ohranila stabilen in finančno vzdržen zdravstveni sistem. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje trenutno pomeni 1,4% BDP. Ker je tak sistem pokazal v zadnjih letih nekaj pomanjkljivosti in se pokazal kot preživel, nameravamo v prihodnje ponovno natančneje opredeliti pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, nikakor pa jih ne zmanjševati, saj je potrebno vsakemu državljanu Slovenije zagotoviti zdravstveno varnost. Ob tem in na ta način bo treba tudi ponovno določiti prispevno stopnjo za zdravstvo, glede na ekonomsko in gospodarsko razvitost Slovenije. Pravice, ki ne sodijo v okvir obveznega zdravstvenega zavarovanja pa so lahko predmet prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.

10. V slovenskem izobraževanju in znanosti je veliko nerešenih vprašanj, ki so sistemske narave. Ali menite, da so potrebne šolnine tudi pri rednem izobraževanju? Ali menite, da je potrebno iz državnih sredstev financirati tudi zasebne šole in zasebne inštitute?

Šolstvu smo na splošno precej izboljšali pogoje na vseh ravneh. Izboljšali smo štipendijsko politiko, delno smo odpravili tudi ideološko navlako v osnovnih in srednjih šolah in dali večji poudarek življenjskim vsebinam, kar se odraža v boljših rezultatih naših učencev in dijakov v mednarodnih primerjavah. Z ureditvijo plač, tega so se otepale vse dosedanje vlade, smo šolstvu dvignil status. Cilj vladne politike pa je učinkovitost. To lahko dosežemo le z večjo konkurenčnostjo, zato moramo izbirati in vzpostavljati take modele, ki to dejansko omogočajo. Ugotavljamo, da je smer prava, zato kaže s tem nadaljevati.

11. Kaj boste naredili, da delavci ne bodo več zaslužili plač, ki jim ne onemogočajo niti preživetja?

Ponavadi je že tako, da taka vprašanja najrajši postavljajo tisti, ki so za tako stanje najbolj zaslužni. Veliko zamujenega je bilo v preteklosti, ko smo se morali v imenu višjih ciljev vedno nečemu odpovedovati. Mnogi so morali na delo v tujino. Takrat so nastali izredno veliki plačni zaostanki in mnogi upokojenci še danes čutijo posledice. V zadnjih dveh letih beležimo visoko gospodarsko rast, dosegli smo 91,6 % povprečja razvitosti. Plače realno naraščajo, primerjalno z drugimi državami EU se povečuje tudi kupna moč in razmere se hitro popravljajo. Učinkoviti so tudi spremljajoči socialni ukrepi. Za nadaljnjo gospodarsko rast Slovenije pa je, kot sem že omenil, bistveno, da poišče področja, kjer imamo podjetniški potencial in raziskovalno odličnost. To bo v prihodnje glavni vir razvoja. Največ pa za delavce lahko storijo lastniki in menedžerji v podjetjih samih. Predvsem tisti iz Foruma 21 bi lahko bili za vzgled in bi zlahka od premišljevanja o razmerah prešli k konkretnim ukrepom za izboljšanje razmer tistih, ki jim ustvarjajo dobiček. Zlahka bi se lahko tudi odpovedali večini luksuza - jahtam, vilam, krznenim plaščem in drugemu glamurju in to razporedili med svoje delavce. Vnaprej se odrečemo vsakršnemu nasprotovanju.

12. V Sloveniji je še vedno nekaj podjetij, ki so ali pa napovedujejo globoko krizo. Ali boste vodili politiko ohranjanja delovnih mest? Boste pustili ta podjetja propasti, čeprav nekatera zaposlujejo tudi večje število delavcev? Menite, da to ni vprašanje za vlado?

Slovenija je v zadnjih letih doživela skokovit razvoj. Mnoga podjetja so se prestrukturirala in povečala, postala so veliko bolj učinkovita, brezposelnost se je drastično znižala. Nekaj podjetij je zaradi globalnih razmer, predvsem pa tudi slabih vodstev, ki se niso bila sposobna prilagoditi na spremenjene razmere in trende doma in v svetu, ostalo v težavah. Še naprej bomo vodili tako državno politiko, ki bo ustvarjala najboljše pogoje za delovanje podjetij in s tem je veliko možnosti , da se bodo ugodni trendi gospodarske rasti nadaljevali. S tem pa bodo dane tudi večje možnosti za prestrukturiranje takih podjetij z novimi programi z bistveno večjo dodano vrednostjo.