V internet se splača vlagati. Vsaj tako meni preko 57 % vprašanih menedžerjev, ki smo jih nedavno, v sodelovanju s prilogo Dela FT, povprašali o tem, kako si predstavljajo internetno prihodnost. Pomembna ugotovitev te raziskave je, da internet ni več na obrobju poslovnega dogajanja. Še bolj pomemben podatek pa je, da le 4 % tistih, ki so sodelovali v anketi (200 podjetij) meni, da se vlaganja v internet ne bodo nikoli izplačala. Nekje se prihodnost že izrisuje: klasičnemu oglaševalskemu kolaču bo velik, v nekaj letih skoraj 20 % kolač, odvzelo oglaševanje na internetu.

Zakaj nervoza v oglaševalski panogi?

Microsoft napoveduje, da bo spletni oglaševalski trg v nekaj letih dosegel 200 mrd. Za primerjavo, po podatkih istega podjetja je vrednost celotne industrije programja 130 mrd. Microsoft verjetno zato boli glava, kajti glavno ime prehoda tokrat ni Microsoft, temveč njegova inkernacija Google. Kot je Microsoft v šestdesetih postavil na glavo celotne industrije, je tokrat kolo sreče, predvsem oglaševalske, z nepredvideno močjo nakazal zdaj že gigant in intelektualni trust Google. Pri nas pa Najdi.si. Tako se je zopet izkazala za resnično poslovna mantra, da je potrebno, če želimo zaznati velike spremembe in res pomembne trende, opazovati dogajanje na obrobju. Google so ljudje sprejeli ekslozivno hitro, isto se je zgodilu iskalniku Najdi.si. Kdo še uporablja Alta Visto ali Matkurjo? Moč iskalnikov je moč množic. Iskalniki so v temo interneta prižgali luč. Ljudje jih zato obožujejo. Moč trženja z dovoljenjem, kot ga omogočajo iskalniki pa zato neverjetna.

Kdor misli, da so iskalniki vse, je zgrešil poanto

Na moč iskalnikov so se navezala številna podjetja. Po dostopnih podatkih, Google obvladuje za okoli 43 % angleško govorečega trga uporabnikov iskalnikov, Yahoo 29 %, MSN pa okoli 13 %. Skupaj 85 %. A pri nekaj manj kot 100 mrd posla (trenutno okoli 45 mrd), bo tudi stotine manjših iskalnikov živelo v odlični formi. Ker so koristni. Ker omogočajo stik z ralnostjo. Ker se na njih rib ne lovi, saj same skačejo v naročje. Tukaj se krog sklene. A iskalniki so večinoma posredniki, redkeje končni cilj poti uporabnikov. Imajo pa hudo konkurenco tudi pri tem opravku: televizijska, časopisna, radijska uredništva na internetu…. družabna omrežja in maso neodvisnih medijskih virov, agregatnih in tematskih portalov, vodičev, imenikov…

Internet spreminja podjetja

Igra je postala velika. Odlične poslovne uspehe dosegajo podjetja na vseh nivojih. Infrastrukturna podjetja mastno služijo že po defaultu. Odlično gre tudi sektorju internetnih storitev. Vse bolj pa stopajo v ospredje klasične panoge, ki so sčasoma pridobile dovolj dokazov o vlogi interneta, da se lahko bolj osredotočeno in z manj tveganji lotevajo reorganizacij, ki jih zahteva internet. Spremembe se dogajajo tudi pri klasikih, kot so banke, zavarovalnice, investicijski skladi, zabavna elektronika, pa panoge, ki skrbijo za zdravje, prosti čas in zabavo. Največ dogajanja pa je na medijskem in založniškem trgu. Zanimivo je spremljati spopad za bralce, gledalce, uporabnike, poslušalce.

Dobra novica za medije

V prihodnjem letu bodo večino marketinških budžetov preurejali v korist interneta. Tako je kar 54,5 % podjetij že v letošnjem letu povečala sredstva za oglaševanje na internetu glede na leto 2007. Največ sredstev pa bodo, poleg oglaševanja na iskalnikih, podjetja namenila naslednjim oblikam oglaševanja: množična elektronska pošta (63%), oglaševanje s pasicami (62 %), oglaševanje s pasicami na iskalnikih (45 %), sponzorstvo (branding), online nagradne igre (42 %), oglaševanje na družabnih omrežjih (12 %), video oglaševanje na itnernetu (10 %), oglaševanje v virtualnih svetovih (4 %).

Nameni uporabe interneta? Vir: E-laborat

Epilog

Šefi oglaševalcev govorijo čuden jezik: profitnost, produktivnost, ebit, ebitda, kpi, rvc… Toda tudi številke gredo internetu v prid. Ena beseda, ena tržna niša. Korpus besed, panoga. Na stotisoče oglaševalcev. Na stotisoče podjetij. Na stotine milijonov ljudi. Vzniknilo je na desettisoče delujočih trgov, ki jih omogočajo, ustvarjajo, hranijo in povezujejo hotenja, želje, potrebe uporabnikov in uporabnic interneta.

Kako daleč gredo lahko zadeve, če vemo, da že pri nas okoli 33 % ljudi uporablja e-bančništvo in da se je številka v zadnjem letu povečala za 37 % in če vemo, da e nakupovanje celo pri nas uporablja 32 % vseh uporabnikov interneta?

Primož Žižek in Uroš Žižek

Komentatorja sta poznavalca in analitika poslovnega spleta v Sloveniji in soustanovitelja spletnega analitičnega podjetja E-laborat.