Davča si po lanskoletnem septembrskem neurju še vedno ni opomogla. Cesto je narasla voda takrat dobesedno odnesla. Lesena tabla, na kateri je zapisano ime vasi, je danes zaprašena. Prašni delci se dvigajo zaradi nadomestne makadamske ceste, po kateri vozijo gradbeni stroji in avtomobili. Slednjih tod uradno sploh ne bi smelo biti, saj je že nižje ob poti postavljen znak, ki nadaljevanje poti dovoljuje “samo za gradbišče.”

Ujma, ki je lani prizadela Slovenijo, je bila najhujša v občini Železniki, kamor sodi tudi Davča. Peter Prezelj, predsednik odbora za obnovo davške ceste, občinski svetnik in lastnik turistične kmetije, opozarja na posledice, ki jih prinaša slaba cesta. Upa, da bo obnova hitrejša, kot kaže zaenkrat, ko naj bi cesto obnovili šele tja do leta 2013.

Zaskrbljena je tudi predsednica turističnega društva Zdenka Kejžar. Davškim slapovom, eni izmed turističnih znamenitosti, je narasla voda prizadejala precej škode. A večja težava je cesta, po kateri se turisti dvakrat ne bodo vozili, pravi Kejžarjeva.

View Larger Map

Vas samotnih kmetij leži na zahodu Škofjeloškega hribovja. Trenutno ima dobrih 280 prebivalcev. Zaradi velikega območja, na katerem se razteza, se razglaša za najdaljšo v Sloveniji in je znana po številčnih družinah. Roman in Klementina Gartner imata deset otrok. Tako velika je v Davči še ena družina. “Da ne omenjam onih s po šestimi ali petimi otroki,” so pripovedovali naši sogovorniki.

Franc Peternelj, dober poznavalec davške zgodovine, je povedal, da se je poseljevanje teh krajev pričelo v 14. stoletju. Za oblikovanje vasi kot take poudari pomen izgradnje cerkve. Pestro pa je bilo predvsem obdobje druge svetovne vojne. Blizu je bila namreč partizanska bolnica Franja, v davških partizanskih tiskarnah so med vojno natisnili Prešernovo Zdravljico. “Vas je bila nekakšna zibelka partizanstva,” zatrdi Peternelj in ne pozabi omeniti tragičnega povojnega obdobja.

Nejc Jemec