Politika je kurba
14. junij 2008 ob 10:31 | Marko Orel |Karl Jaspers, nemški filozof in mož, ki je večino svojega življenja vrtal v človekovo podzavest, je nekoč dejal, da so politična vprašanja preprosto preveč resna in pomembna, da bi bila prepuščena politikom.
Politika je za mnoge racionalni izum človeka, umetnost boja za oblast, nekoč vrlina, danes kurba, ki jo je vedno težje obvladovati. Ljudje smo se na neki zgodovinski točki zavedali nevarnosti naravnega stanja, prenesli svojo suverenost na oblastnike, ki so stoletja kasneje ponekod padli v nemilost očitno zgrešenim političnim fantazmam brezrazredne družbe. Te nasledi hegemonski model zahodne družbe in rodi se moderni politik, ki kot plačani akter aktivno participira ter ureja politične procese.
V antiki se oznaka ”politikos” oprime moškega, ki je izstopal ali pa se je izkazal pri skrbi za mestne zadeve, kaj kmalu pa isti izraz zavzame kritično vlogo označenca, ki svojo veljavo uveljavlja nad ljudmi, ki so bili svobodni in enakopravni. Protagora primerja politika s tkalcem, ki mu z njegovo znanostjo ali veščino uspe iz različnih snovi ustvariti tkanje v enem kosu. Platon se že umakne iz vloge označevalca in raje predstavi ideal politika, ki je bil namenjen filozofom, Aristotel pa opredeli politično in politike kot ”praxis” in vzpostavi ostro razliko med proizvedenim in izdelanim političnim delom. Stari Grki so zadevo razumeli do te mere, da se nekateri moderni teoretiki kot je na primer Finley, še danes sprašujejo, ali so sedanja pravila demokratične igre v političnem svetu nujna in zaželena ali bi jih kazalo spreminjato po zgledu duha antične demokracije?
Po zatonu grške demokracije in propadu Rimskega cesarstva, kjer so politiki zavzemali pozicijo plačanih članov senata ter nekaterih višjih uradniških mest, nastopi obdobje politične depresije, ki se začne prebujati skoraj tisočletje kasneje. Pojavijo se dvorni priležniki, ki s svojim svetovanjem različno vplivajo na vladarjeve odločitve ter si tako zagotovijo delež v posrednem političnem odločanju. Na tej točki verjetno ni več smiselno podajati podrobnejše analogoje politike kot poklica, velja pa opozoriti, da je politično voditeljstvo kot plačano delo posebej značilno za Zahod, vsaj kar se tiče zadnjih nekaj desetletij. Kot bi dejal Weber, prve kategorije poklicnih politikov so se pojavile z ljudmi, ki sami niso hoteli postati oblastniki, kakršni so karizmatični vodje, ampak so stopili v službo političnih vladarjev. Izvrševanje politike jim je na eni strani pomenilo materialni vir življenjske eksistence, na drugi pa je njihovo življenje dobilo idejno vsebino. Danes naj bi od politike kot poklica živel tisti, ki stremi za tem, da iz nje napravi trajen vir dohodka, za politiko pa tisti, ki mu ne gre za to. No ja, vsaj v teoriji ne.
Za razumevanje slovenske politične arene, lahko za primer vzamemo nedavno zahtevo sodnikov, ki želijo izenačitev plač s slovenskimi poslanci ali pa morda kar eno izmed pogovornih oddaj, ki jo je pod isto tematiko minule dni prikazala ena od naših komercialnih televizij. Sodelujoči politiki različnih političnih opcij so v tej oddaji svoje delo zreducirali le na politika kot plačanega uslužbenca, ki si kot poklicni politik pravzaprav ni primoran prizadevati za plačilo za opravljanje svojega političnega dela. Kljub temu so svoj poklic neposredno primerjali s sodniškim in po večini odločno nasprotovali dvigu sodniških plač, saj le-to po njihovem mnenju nikakor ne more biti povod za zvišanje efektivnosti v sodnih palačah. To pa lahko z zavzemom laične pozicije označimo, v smislu rešenih sodnih sporov in ostalih procesov seveda, kot nek končni izdelek, za kar pri politiku ne moremo ravno trditi. Še več. Za sodnike, ki imajo opravljen pravosodni izpit in se ponašajo z določenim sodnim stažom, lahko trdimo, da so strokovnjaki. Poklicnost politike pa je družboslovna stroka dodelala do te mere, da je postala strokovnost, ki se je emancipirala od nosilcev strokovnosti, torej strokovnjaka. Weber pravi, da nas želijo poklicni politiki prepričati, da tam, kjer deluje strokovnost, dobimo v istih pogojih vedno iste rezultate. Hja, ironija na vrhuncu.
Kakorkoli, o tem kdo si zasluži biti bolje plačan oziroma kdo si sploh zasluži plačilo za svoje delo, presodite sami. Navadni državljani se seveda do teh reči pozicioniramo glede na stanje duha v državi, čeprav bomo politike in politiko verjetno kmalu spet označili za kurbo, ki jo bo potrebno slej kot prej spet plačati.
Marko Orel
14. junij, 2008 ob 11:13
upam, da bo tole prebral kakšen Zaresovec in se malo zamislil…vsekakor ne bi bilo slabo če bi se njihovi člani usmerjali na Platonove ideje , ki jih je bil zapisal v Državi.
14. junij, 2008 ob 11:14
Dobra primerjava, čeprav je vprašanje okoli sodniških plač zelo delikatno. Zadnji stavek je res originalen:)
14. junij, 2008 ob 11:29
Zanimiv poskus “kratke zgodovine politične sfere”, toda nekaj delov besedila mi ni povsem jasnih. Recimo: “V antiki se oznaka ”politikos” oprime moškega, ki je izstopal ali pa se je izkazal pri skrbi za mestne zadeve, kaj kmalu pa isti izraz zavzame kritično vlogo označenca, ki svojo veljavo uveljavlja nad ljudmi, ki so bili svobodni in enakopravni.”
V antiki se torej pojavi označenec, ki svojo veljavo uveljavlja nad ljudmi, v kritični(?) vlogi tega označenca pa nastopa izraz “politikos”. Ali to pomeni, da je izraz “politikos” kot označevalec za moškega, ki skrbi za mestne zadeve (označenec), sam postal označenec oziroma je prevzel njegovo “kritično vlogo”? Toda kako lahko izraz postane “označenec”? Ali gre za napako in naj bi tam stal “označevalec”? Toda na kakšen način označevalec uveljavlja veljavo nad ljudmi? In kaj pomeni, da se Platon potem umakne iz vloge označevalca?
Zanima me tudi, kaj je razlika med “proizvedenim” in “izdelanim” političnim delom?
(P.S. Nemškemu filozofu je ime KARL Jaspers)
14. junij, 2008 ob 11:49
Luka, označevalec prevzame vzlogo hegemona v družbeni sferi in dobi veljavo nad ljudmi. Pač, Lacan. Z zametki politikov v antiki, se v tej vlogi znajdejo moški državljani, ki deluje v političnem odločanju na Agori. Med temi državljani, ki hkrati veljajo vlogo politika, se pojavijo tudi grški filozofi (npr. Protagora, ki ga omenja), ki navzamejo vlogo označevalca, hkrati pa s tem postanejo označeni. Ker so politiki in filozofi edini državljani, ki lahko parcipirajo pri političnem odločanju, hkrati pa se pojavijo tudi kot ‘’strokovnjaki”, ki razdelujejo svojo vlogo, dosegajo veljavo nad drugo in tretje razrednimi državljani (ženske, sužnji), ki nimajo politične moči in so zaradi tega verjetno apatični (morda bi bilo na tem mestu vredno omeniti philosophuse, najvišje priležnice atenskih politikov, ki so baje v veliki meri vplivale na politično dogajanje v polisu). Hm, upam, da se nisem zapletel.
14. junij, 2008 ob 12:00
točno tako ! _ _ _ končno vam je prišlo ! _ _ _ ;-)))
POLITIKA JE KURBA ! _ _ _
včasih ima rada tudi analno !! _ _ _ ;-))))))
14. junij, 2008 ob 16:11
Platon je bil do demokracije precej kriticen, ker je ze tedaj obstajala korupcija in se je z javnostjo po mili volji manipuliralo. Tipicen primer je bila obsodba njegovega ucitelja Sokrata.
Ko se ljudje pritozujejo, kako hocejo oblast, pozabljajo, da nimajo casa zanjo. Ce bi hoteli o vsem odlocati sami, kar bi bilo z moderno telekomunikacijo nemara celo izvedljivo, bi morali vsaj 8 ur na dan presedeti pred racunalniki in glasovati ter brati, da bi bile nase odlocitve osvescene. Ne vem, kdo bi potem delal.
Vseeno pa ob teh debatah glede sodniskih plac menim, da ne bi bilo slabo uvesti izobrazbenega cenzusa za politike. Ze res, da so predstavniki ljudstva, a ljudstvo si zasluzi strokovnejse predstavnike pa ceprav je to prvi korak k aristokraciji in oligarhiji. Jebiga…
14. junij, 2008 ob 18:22
Potrebni moški ustvarjajo kurbe, gobezdavi moški politiko, politiki pa klientelizem.
Kaj je to? Glej http://1tastar.blog.siol.net/2008/06/14/klientelizem/
15. junij, 2008 ob 1:39
a si predstavljate kako bi blo , če bi se ČISTO VSE snemal.
“zvodniki in kurbice” 1.del :
( http://www.youtube.com/watch?v=_yocf_Hfcj0&feature=related )
15. junij, 2008 ob 8:41
Mogoče bi se moral kakšen politik res zamisliti…
15. junij, 2008 ob 12:28
Super računalnik namesto politikov…politike pa pred strelski vod…
15. junij, 2008 ob 18:21
A ti boš pa programer za ta superračunalnik?
18. junij, 2008 ob 17:03
Politika je kurba, ker so njene usluge vedno naprodaj - in ali je že kdo slišal, da bi posilili kakšno kurbo (mogoče so ji samo premalo plačali)…