Komentar - Bodi
11. junij 2008 ob 15:02 | Vest |Opozoril bi rad na diskriminacijo nemočnih, ki se dogaja v naši družbi in sicer diskriminacijo otrok in pa starejših ljudi. Ker bo Združenje umetnikov Paviljon v kratkem, predvidoma že jeseni, organiziralo nov umetniški dogodek, povezan z zanemarjanjem oziroma zlorabo otrok, bi se danes skoncentriral na starejše ljudi in še posebej na primer, ki ga sam najbolje poznam.
Gre za gospo v svojem 73. letu, ki zaradi težav s spominov in zaradi depresije že dve leti ne sme domov in ne sme videti, ne slišati svojega edinega sina, niti svoji edini vnukinji. V teh dveh letih, odkar je pod budnim in neusmiljenim očesom socialnega skrbstva, se je povrhu tega prodalo tudi popolnoma vse njeno premoženje, vključno s hišo, kjer ima stalno prebivališče in ki jo je namenila svojima vnukinjama oziroma sinu. Čeprav je bila celo življenje privržena naravnemu zdravljenju in zdravilnim zeliščem, se sedaj nahaja v domski oskrbi, v katerem sicer ne želi biti, in mora zato jemati velike količine pomirjeval, saj se sicer upira in dela osebju težave. Čeprav je sama večkrat izrazila željo, tudi pisno, da bi bila rada doma, s svojima vnukinjama, sinom in njegovo ženo, ter da ne želi jemati psihofarmakov, torej torej pomirjeval, uspaval, antidepresivov, antipsihotikov in podobne navlake, se neprestano nahaja pod njihovim močnim vplivom. Da bi bil absurd še večji, se je socialno skrbstvo začelo zanimati za njo zaradi klica njenega sina, ki je socialno skrbstvo prosil, naj pomaga njegovi materi ostati doma, saj jo je v dom hotel spraviti njen soprog, ker ni zmogel skrbeti za njo, sinu pa ni tega pustil. Od tistega trenutka pred dvema letoma, ko je socialno skrbstvo izvedelo za njene težave je šlo za gospo samo še navzdol. V sinovi oskrbi je ostala lahko samo dva meseca, potem pa jo je socialno skrbstvo odpeljalo s pomočjo policije v dom za ostarele, čeprav se je na primer vrhunski strokovnjak za gerontologijo, dr. Kogoj, strinjal z njenim bivanjem doma.
Takšen odnos socialnega skrbstva bi bil na primer v Avstriji popolnoma nemogoč, saj tam, kjer imajo razvit socialni sistem, dosledno upoštevajo željo starejših ostati doma. Kako je to mogoče v Sloveniji, ki je avstrijska soseda? Kako je mogoče, da se razproda premoženje osebe, ki se nahaja v postopku odvzema upravilne sposobnosti? In kako je mogoče, da se vse to dogaja pod okriljem socialnega skrbstva? Edina možnost, ki jo gospa še ima, je hitra pravilna odločitev okrajnega sodišča, tam je namreč mesto, kjer se bo odločalo o stalnem skrbništvu gospe. Kolikor pa se zdi, da bi tam končno lahko morda popravili krivico, ki jo država dela gospe (pa tudi njenim potomcem, ki jih, mimogrede rečeno, novi kupec, povezan z neko nepremičninsko agencijo, meče ven iz družinske hiše z metodami, kot so razbijanje šip, lepljenje ključavnic, grožnje in ustrahovanje), obstaja tukaj še dejstvo, da so sodni mlini zelo počasni in ni dvakrat za reči, da bo spet prišlo prej do sodnih počitnic 15. julija, predno bo sodišče sprejelo svojo odločitev. Kar bi pomenilo, da se lahko bivanje gospe v domu za ostarele in njeno omamljanje, nadaljuje in še kar nadaljuje. Do kdaj? Takšna počasnost sodišča je lahko za gospo usodna. Mimogrede lahko tudi povem, da je pridržanje oseb na zaprtih oddelkih domov za ostarele v nasprotju z ustavo in tudi vsi členi zakonov, ki določajo takšno skrbstvo, so prav tako neustavni oziroma v sporu z ustavo.
Zaenkrat ne bi govoril o imenih, a jasno je, da bo v primeru, da se kljub neštevilnim dopisom, ugovorom in prošnjam ne bo kmalu, torej pred sodnimi počitnicami takšna nevzdržna situacija človeško in pravično uredila, vsa zadeva izbruhnila na dan kot škandal.
Bodi Meško
11. junij, 2008 ob 17:28
Tipično za to bolno družbo. Ko nisi več “uporaben” in sposoben za turbo življenje ter ko nisi več potrošnik….., napoči čas, da te v varstvo sprejme država. Bog ne daj, da bi se socilno skrbstvo spraševalo o tem, kaj je posameznike bolj humano. Imam občutek, da si država (socilano skrbstvo, sodišča & Co.) prikrito prizadeva, da ti ljudje čim prej spokajo s tega sveta, ker so za družbo dragi (penzije pa to).
12. junij, 2008 ob 7:55
Mene nihče ne diskriminira. (Razen levičarskih komentatorjev)
12. junij, 2008 ob 11:03
zelo depresivna zgodba. Država na svojo roko upravlja z življenjem in premoženjem državljanke??? Ali je to sploh možno?
12. junij, 2008 ob 14:14
@1tastar:
Kaj pa je v komentarju tok “levičarskega”? A se ti zdi pravilno ljudi zapirati v neke ustanove proti njihovi volji, pa njihovo premoženje razprodajati?
Seveda se ti zdi to pravilno, ker te nihče ne diskriminira. Predvidevam, da si pravi Superman. Pravilno se ti zdi molčati o teh stvareh, da slučajno ne bi nervirali kakšega državnega uslužbenca, ki mu gre brez “levičarskih komentarjev” drugače v življenju kar fajn. Da nisi ti….., hmm ….. Bom drugače povedala: sej poznaš zgodbo “Jozef Fritzl”, tudi njemu se ni zdelo nič narobe, da ima svoje ljudi varno zaprte. Verjamem, da se ni počutil diskriminiran.
12. junij, 2008 ob 15:59
folk ne si pustit pasti na vsako “provokacijo” tega -1tastar- naci bolnika…
12. junij, 2008 ob 17:35
tole o škandalu, ne verjamem… ne sliši se mi kot nekaj izrednega, takih primerov je veliko. o odvzemu opravilne sposobnosti se odloča v nepravdnem postopku s komisijo strokovnjakov (zdravniki, psihiatri, pravniki…), to so žalostni primeri…
po prebranem članku nikakor ne razumem kdo in na kakšni osnovi želi razprodati premoženje te gospe, res je nejasno napisano.
12. junij, 2008 ob 19:36
@jurij
nejasno je morda zato, ker je zgodba zelo zavozlana, komentar pa je bilo treba napisati na kratko.
postopek odvzema opravilne sposobnosti še ni končan, premoženje gospe pa je že razprodano. razprodala ga je hči gospe, začasna skrbnica, ki jo je določil socialni center, z vednostjo in celo s sodelovanjem socialnega centra. Direktor socialnega centra je celo namignil, da je bilo tega premoženja itak “preveč”
socialni center je imel očitno večji interes za (začasnega) skrbnika gospe postaviti tako osebo, ki je gospo imela namen poslati v dom in njeno premoženje razprodati, torej hči, kot pa določiti za (začasnega) skrbnika tistega, ki bi skrbel za mater doma in bi na ta način seveda tudi čuval njeno - družinsko premoženje, torej sina.
in kaj se je tako “dobrega in koristnega” dogajalo v domski oskrbi?
gospa je kmalu po sprejemu v domsko oskrbo jemala naslednja “zdravila”:
dormicum – midazolam, uspavalo na benzodiazepinski osnovi. Povzroča zasvojenost in razvija toleranco, lahko povzroči povratno nespečnost, amnezijo, nemir, napadalnost, more, psihoze, depresije, blodnje…
zooloft – sertralin, antidepresiv iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina. Neželeni učinki: tresenje, omotičnost, prebavne motnje. Redki neželeni učinki: težave z dihanjem, slabost, krči, spremenjene vrednosti laboratorijskih izvidov.
risperdal – risperidon, antipsihotik. Med možnimi neželenimi učinki: vznemirjenost, anksioznost, uhajanje urina, tresenje, zatekanje gležnjev, motnje govora, motnje zavesti, visoka vročina…
exelon – rigvastiminijev hidrogentartrat, povzroča vrtoglavost in zaspanost. Med možnimi stranskimi učinki: zmedenost, oslabelost, tresenje, potrtost, omedlevica. Redkeje se pojavijo bolečine v prsih, razjede in napadi krčev.
prazine – promazin, nevroleptik iz skupine fenotiazinskih antipsihotikov. Med škodljivimi neželenimi učinki naj omenim le motnje srčnega ritma (gospa je srčni bolnik), zmedenost, zvečana telesna temperatura, mišična rigidnost. Benzodiazpini, antidepresivi in drugi antipsihotiki zvečujejo učinek promazina.
alopurinol – proti protinu (ki ga gospa nikoli ni imela). Stranski učinki: znižuje število krvnih telesc in s tem odpornost proti infektom, negativno vpliva na kognitivne sposobnosti.
doma ji teh “zdravil” ne bi bilo treba jemati, saj jo bivanje v domači oskrbi ni razburjalo, in taka “terapija” ne bi bila aktualna.
poleg vseh naštetih stranskih in neželenih učinkov teh medikamentov, je tu še dejstvo, da medsebojno učinkovanje le-teh potencira njihove negativne učinke, in torej kljub pomanjkljivim tovrstnim raziskavam niti ni nepredvidljivo, ampak je zagotovo zelo škodljivo.
bodi
13. junij, 2008 ob 13:01
Grozljivo.
Sama sem bila priča sebičnega ravnanja štiriindvajsetletne socialne delavke, ki je dobila primer trinajstletnega fanta, kateri je bil rahlo samosvoj v šoli (z uspehom sicer ni imel težav). Svojega strokovnega dela se je lotila tako, da je mladoletnika zapeljala in ga naredila za svojega priležnika. V nadaljnih letih mu je odgnala vse vrstnice, ki so pokazale interes zanj, čeprav je bila sama poročena. Že od vsega začetka ga je zalagala z alkoholom in cigareti.Trenutno je ta človek sam in zapit, ona pa je še vedno spoštovana gospa socialna delavka. Ali so socialni delavci tu zato, da ustvarjajo socialne probleme?
Vse kaže, da se je Orwel v tej družbi uresničil, kajti Center za socialno delo s svojim altruističnim imenom za nos vleče poštene ljudi, iz njih dela naivneže, v resnici pa je, da so le oni barabe in po zgornjem primeru izgleda, da so tudi banditi.
Naj rečejo bobu bob in priznajo, da niso Center za socialno delo, ampak da so Center za ustvarjanje socialnih problemov.
13. junij, 2008 ob 17:45
Bodi Meško točno tako je!
Tragično in žalostno!
3. november, 2008 ob 14:00
kako žalostno …..
prasci.
Saj se jim bo vse vrnilo,
upam da čimprej …
in da bo Gospa prišla do svoje pravice! *
3. november, 2008 ob 14:21
Ustavno sodišče mora nastopiti takoj! In naložiti Centrom za socialna skrbstva, da svojce, če jih je več obravnava enakopravno glede skrbništva!!! V nasprotnem primeru je Slovenija brezpravna država! In pod lupo Amnesty International.
6. december, 2008 ob 15:11
Pravno gledano je primer zelo zapleten, kar je Bodi občutil na svoji koži. In ni črno bel. Problem je v neučinkovitosti državnih inštitucij, ki si podajajo razna mnenja, ne glede na realno stanje oz. neupoštevajoč interese varovancev. Ki so bili v tem primeru grobo kršeni, morali pa bi biti primarno vodilo v delu. Pa ne le to, povzročili so domino efekt, v prevodu sumljive finančne transakcije sumljivih poslovnežev. Ko pa se enkrat zadeve tako zakomplicirajo kot tu, poti nazaj običajno ni več. In tega se država boji, ker bi lahko bila materijalno odgovorna. In to ne le eni strani, obema. Moje mnenje pa je, da zadeva v Strassbourgu ne bi bila dvomljiva, odločili bi v korist g. Bibiane in njenega sina. Vendar do tja ne moreš, dokler ne izrabiš vseh pravnih možnosti v SLO. In tega se slavna Hollywoodska jogi učiteljica g. Sabrina Meško dobro zaveda, računajoč na starost matere.
6. december, 2008 ob 15:13
Drgač pa, 1tastar je na Siolu znan po svojih veleumnih komentarjih, priporočam ignoriranje.
6. december, 2008 ob 18:14
Socialno skrbstvo ali slovenska birokracija prisluhne samo eni strani! Celo obtožuje, je nesramno in ne dopusti dialoga drugi strani-bratu…Vabila pošilja le en dan prej. Direktor pa na primer sploh ne odgovarja na pisma. Če pa, navede ponovno št. telefona uslužbenke, ki se postavi zgolj na stran enega sorodnika, ostro seka v besedo, in to naj bo pravna država??!! V domu upokojencev pa naj bo kjerkoli v Sloveniji se negovalkam, medicinskim sestram, fizioterapevtkam neznansko mudi….,marsikateri upokojenec bi bil rajši spet v domači oskrbi, pri tistem otroku, ki lepo ravna z njim!!