Senat za akreditacijo, ki je sestavni organ Sveta RS za visoko šolstvo je obravnaval pritožbo Nove univerze Brdo pri Kranju. Kot je pojasnil predsednik senata Dejan Škorjanc, so v senatu obravnavali ugovor predlagateljev ustanovitve Nove univerze in ga predali svetu za visoko šolstvo kot prvemu pritožbenemu organu. Škorjanc je na novinarsko vprašanje potrdil, da je bil med argumentacijami ugovora tudi dejstvo, da so se nekateri člani senata pri glasovanju vzdržali. Ob tem je pojasnil, da “je za sprejetje sklepa potrebnih pet glasov, za ali proti”. Svet za visoko šolstvo bo ugovor predvidoma obravnaval na naslednji redni seji 20. junija.

Zapleti okoli glasovanja pa so zlasti zanimivi, ker v Zakonu o visokem šolstvu, ki je bil sprejet 3. novembra 2006 in stopil v veljavo 21. novembra istega leta, ureja v 51. členu tudi pravni okvir Senata za akreditacijo. V tem členu se nahaja tudi stavek, ki ureja na kakšen način omenjeni senat sprejema odločitve. Stavek se glasi natanko tako: “Senati sprejemajo odločitve z večino glasov vseh članov.”

Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06-UPB3) je Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo na svoji 1. seji, 20. aprila 2007, sprejel Poslovnik o delu Sveta RS za visoko šolstvo. V 20. členu tega internega pravilnika se skriva tudi stavek, ki ureja način sprejemanja odločitev senata. Začuda se ta ureditev ne sklada s prej omenjenim zakonom, saj ureja sprejemanje odločitev senata z naslednjim stavkom: “Svet sklepa z večino glasov navzočih članov.”

Razlika je na prvi pogled malenkostna, pomensko pa razlika med večino glasov vseh članov in večino glasov navzočih članov vendarle široko zija. Eni so zmedeni, drugi pa v kalni vodi ustanavljajo zasebne izobraževalne ustanove.

Pogovor s Škorjancem:

Odgovori na novinarska vprašanja:

Urh Maček