O zapletu z dvema vizumoma smo poročali že v soboto. Tomo Križnar je namreč ostal brez vstopnega dovoljenja za Nigerijo, kamor se je odpravljal po nekaj tisoč fotografij iz Darfurja, ki so mu jih leta 2006 vzeli vojaki Afriške unije. Ezadin Mahamed iz begunskega taborišča na meji med Čadom in Sudanom pa se je nameraval udeležiti mednarodne konference razvojnih nevladnih organizacij z naslovom Medkulturni dialog in učenje za globalno uravnotežen razvoj.

Konferenca se je pričela danes v Ljubljani, Mahamedu pa, kot je povedal Križnar, na slovenski ambasadi v Kairu niso izdali vizuma. Križnar je ravnanje našega veleposlaništva označil za “birokratsko, omejeno, kot da nimajo nobene motivacije pomagati, da bi se svetovi dogovarjali.”

View Larger Map

Nigerijsko ambasado na Madžarskem smo vprašali, kakšni so razlogi, da Križnarju niso izdali vize? Tomo namreč ne dvomi, da je razlog za zavrnjeno prošnjo prav v njegovem kritičnem dokumentarnem filmu Darfur, vojna za vodo, ki ga je pred časom predstavil v Cannesu. V skopem odgovoru so zapisali, da “ambasada takšnih informacij ne more posredovati”.

Vprašanja gled vize Ezadina Mahameda pa smo naslovili tudi na Ministrstvo za zunanje zadeve in neposredno na slovensko ambasado v Kairu. Zanimalo nas je, ali je res, da slovenska ambasada ni ugodila njegovi prošnji za vizum, kakšni so razlogi za takšno odločitev in ali drži, da Ezadin vize ni dobil, ker javnosti v času vrha EU-ZDA ne bi bilo dobro vznemirjati s problematiko Darfurja?

S slovenskega veleposlaništva v Kairu so odgovorili, da “omenjeni gospod ni nikoli zaprosil za vizum na slovenskem veleposlaništvu v Kairu. V času zbiranja informacij o vizumskem postopku, če smo pravilno obveščeni, ni imel niti npr. veljavnega potovalnega dokumenta, tako da mu na žalost klub naši pripravljenosti nismo mogli pomagati.”

Tomo Križnar je sicer v soboto dejal, da naša ambasada vizuma Mahamedu ni izdala s pojasnilom, da mu Slovenija v konkretni situaciji vize za celotno schengensko območje brez dolgih procedur ne more izdati. Letalo iz Kaira namreč ne bi letelo neposredno v Slovenijo, tako da zgolj slovenski vizum ne bi zadostoval.

Z Ezadinom smo opravili krajši telefonski pogovor in ga vprašali, kaj bi povedal na konferenci, če bi se je udeležil. Posnetek je slabše kvalitete, je pa sogovornik sporočil, da bi najprej govoril o izobraževanju in o vzrokih, zakaj ljudje v Darfurju niso izobraženi. Povedal bi, da ljudje v begunskih taboriščih v vzhodnem Čadu niso izobraženi, ker za to nimajo pravih pogojev. Poudaril je, da so razmere v njegovem begunskem taborišču iz dneva v dan slabše. Na konferenci bi skušal pojasniti, zakaj je situacija takšna, zakaj njihove vlade in ljudje težav ne zmorejo reševati in kaj bi morali početi humanitarni delavci. Opozoril je še na zdravstvene probleme in na težave z vodo na širšem območju. In še veliko več bi povedal Evropejcem, je dejal Ezadin, o reševanju težav.

Ezadin Mahamed bi se torej moral udeležiti mednarodne konference, ki se je začela danes v Ljubljani. Kot je že v soboto napovedal Križnar, nameravajo Ezadinu omogočiti pot v Slovenijo v prihodnjih tednih, v času, ko bo slovenska premiera filma Darfur, vojna za vodo. Eva Marn, predsednica sveta platforme Sloga, ki soorganizira aktualno konferenco o medkulturnem dialogu in učenju za razvoj, je potrdila, da eden izmed napovedanih udeležencev ni prispel zaradi zapleta z vizo, navedla pa je tudi lastno izkušnjo.

Eva Marn: “To je res velik problem.”

Se je pa na oba “birokratska zapleta” že konec prejšnjega tedna odzvala stranka Lipa. Predsednik stranke Sašo Peče je na današnji novinarski konferenci predstavil svoje pomisleke.

Sašo Peče: “Jaz moram reči, da sta zadevi, torej samega obiska predsednika Združenih držav Amerike in zadeva s Tomom Križnarjem, zelo vsebinsko povezani.”

Nejc Jemec