Ključni izzivi Evropske unije danes ne ležijo pretežno znotraj, ampak zunaj nje. To so namreč trije temeljni globalni izzivi 21. stoletja: svetovni mir in varnost, podnebne spremembe in svetovna revščina, je na današnjem predavanju, ki ga je v ljubljanskem Centru Evropa organiziral IFIMES, poudaril predsednik Evropskega sveta, premier Janez Janša. Ti izzivi, tako njihovi vzroki kot načini reševanja, so med seboj neločljivo povezani, z njimi pa se noben svetovni akter ne more uspešno spopasti sam, nujno je sodelovanje na globalni ravni. EU ima pri tem zaradi svoje specifične narave edinstveno vlogo in mora prevzeti vodstvo. “Čas je, da se razmišlja o Rimskih pogodbah v čezcelinskih okvirih,” je v predavanju o izzivih EU v 21. stoletju poudaril predsednik Evropskega sveta.

Uvodna predstavitev predavatelja Janeza Janše s strani Zijada Bećirovića, direktorja IFIMES-a:

Z ratifikacijo in uveljavitvijo Lizbonske pogodbe bo izpolnjen še zadnji večji predpogoj za to, da se EU obrne navzven in prevzame vodilno vlogo pri soočanju z globalnimi izzivi. A če hoče biti pri tem uspešna, mora nujno slediti tudi oblikovanje skupne evropske identitete. Te po besedah Janše danes še ni in je tudi ne bo, če bo EU ostala obrnjena navznoter, saj to zgolj krepi razlike, medtem ko bi obrat navzven ta proces zelo okrepil. EU po besedah premiera prihaja v stanje, ko bo prvič doslej sposobna jasno opredeliti svoj lasten, skupni evropski interes. Temeljni interes unije je sicer danes, tako Janša, enak, kot je bil že pred 50 leti: zagotavljanje varnosti in blaginje Evropejcev. Ker pa so procesi 20. in 21. stoletja naredili svet veliko bolj soodvisen, je mogoče ta interes zagotoviti le z reševanjem omenjenih globalnih izzivov, je pojasnil.

Unija je na spremembe, ki so nastopile po koncu hladne vojne, sicer po besedah Janše odgovorila s štirimi procesi: širitvijo na Vzhodno in Srednjo Evropo ter dve sredozemski državi, oblikovanjem Evropske monetarne unije, lizbonsko strategijo za krepitev konkurenčnosti ter institucionalno reformo, ki bo EU omogočila učinkovitejše delovanje in ji dala skupne atribute, s katerimi bo lahko nastopila tudi navzven. EU je danes sposobna stopiti skupaj pri zadevah, kjer to še pred 15 leti ni bilo mogoče in kjer so mnogi zaradi dolgotrajnih pogajanj že izgubljali upanje. Vključena je v reševanje številnih svetovnih kriz in gradi partnerstva z drugimi deli sveta, dogajanje v sami uniji pa je zelo dinamično, saj poteka tako proces poglabljanja kot tudi proces nadaljnje širitve. Prošnje za članstvo v EU so številne, prošenj za izstop iz nje ni, kar nam dokazuje, da velja nadaljevati na tej poti, je ocenil Janša.

Uvodni sklop predavanja premiera Janeza Janše:

Glavne ovire temu, da se unija obrne navzven in se sooči z globalnimi izzivi, pa premier vidi predvsem v samih Evropejcih. Po njegovem namreč večina evropske javnosti danes še ni pripravljena, da se večji del pozornosti, aktivnosti in denarja EU nameni za spopad s temi globalnimi izzivi. Poleg tega vlada med Evropejci strah pred spremembami, še posebej ker jim gre trenutno relativno dobro. Kot ključno vprašanje je predsednik Evropskega sveta tako izpostavil, ali imajo evropske institucije zadostno podporo, da se obrnejo navzven. Pri tem je poudaril velik simbolni pomen novih institucij EU, ki jih prinaša Lizbonska pogodba. Ali bodo ljudje, ki bodo kot prvi prevzeli položaje, kot je npr. stalni predsednik Evropskega sveta, sposobni vplivati na obrat EU od sebe proti zunanjemu svetu, bo po besedah premiera velikega pomena.

A spremembe so nujne, saj je lahko EU navznoter uspešna le, če se obrne navzven, je poudaril premier. Unija je namreč odvisna od energetskih virov zunaj nje, delovanje evropskega notranjega trga je odvisno od drugih trgov, globalno segrevanje prinaša vrsto varnostnih groženj in ogroža tudi Evropejce, svetovne vojne zvišujejo cene nafte in hrane, zaradi vojn in revščine drugod po svetu se krepijo migracijski pritiski na Evropo. Kot vzroke, zakaj je EU dolžna in sposobna prevzeti vodilno vlogo pri zagotavljanju svetovnega miru in varnosti, v boju proti podnebnim spremembam in pri odpravljanju revščine v svetu, je premier med drugim izpostavil, da je EU zgled ostalemu svetu, kako je možno s pravo politiko preprečevati konflikte in presegati razlike med državami, iskati kompromisne rešitve ter hkrati dosegati gospodarski razvoj na pretežno trajnosten način.

Sicer pa je premier Janša na predavanju, ki so ga organizirali Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), urad vlade za komuniciranje in Center Evropa, spregovoril tudi o slovenskem predsedovanju EU in o prihajajočem predsedovanju Francije. Glede slednje je ocenil, da jo čakajo nekateri težki, a hkrati pomembni in nujni izzivi, kot so oblikovanje skupne migracijske politike, dokončanje podnebno-energetskega paketa ter nadgradnja Barcelonskega procesa in partnerstva s sosedami na Vzhodu.

Denis Sarkić