Ker je v tem odnosu skoraj ves čas trpela za bolečinami, dolgo sploh opazila ni, da je on dolgočasen, banalno stereotipen primerek človeka. Začelo se je zabavno, klici, zmenki …, potem pa jo je povozil kakor vlak – strojevodja je skoraj prezrl trk, od nje pa je ostalo komaj kaj.

Bo poklical ali ne? Bosta nocoj seksala ali ne? In če bosta, bo ostal pri njej ali odhitel drugam? Trenutek sladostrastja in blaženosti, nato pa dolge ure trpljenja kot spust v globoko brezno depresije in samouničevanja. Rade volje bi se razdvojila od njega, a kaj, ko ga je spustila tako blizu, da se je med njo in njim oblikovalo drugim nevidno valovanje. Če ni bila pod vplivom njegove »radiacije«, je nemudoma zbolela. A tudi če je bila ob njem, je razpadala na atome. Zdelo se ji je, da je druga možnost boljša od prve.

Potem pa se je vse skupaj še dodatno zapletlo. Aha, vsaka drama ima lok, tudi njena je dosegla kritično točko. Kajti v njunem zelo svobodnem in neobvezujočem, predvsem pa prijateljskem odnosu se je, poleg žensk, s katerimi se je dobival občasno, pojavila TISTA. Punca, o kateri je govoril s poudarjenim spoštovanjem in čudnim izrazom na obrazu. Dejstvo, da se je vanjo zatreskal, je spoznala, preden je to ugotovil sam. Njena osebnost je bila takrat že do te mere zlomljena, da je bila pripravljena na vse. Tudi na seks v troje – če bi on tako hotel …

Vendar on ni kazal nobenih želja. Bil je tu in tam in bil je šibak, ker se ni mogel odtrgati od ene in se dovolj navezati na drugo. Njej je po prijateljsko razlagal, da ne ve, kako naj naprej… Videla je, kako jo nežno stiska k sebi, kako jo vozi na tisti kraj, kamor je nekoč vozil njo, kako ji govori stvari, ki jih je govoril njej. Poleg tega jo je v tej prekleto majhni Ljubljani videla najmanj dvakrat na dan: nevednica se je vsake toliko časa mimo zapeljala s kolesom …

Nekega dne se je peljala v avtu, ko je TISTA s kolesom prečkala cesto. Njena desna noga je za hip zastala – ni hotela pritisniti na zavoro. Avto se je ustavil sredi zebre, TISTA je jezno udarila po pokrovu avtomobila in odvihrala naprej …

Doma se je pogledala v ogledalo: vanjo je zrla shujšana ženska, s sivo zelenkasto kožo, starejša od let v osebni izkaznici. Roke so se ji tresle, tako da je iz torbice s težavo privlekla inhalator za astmatike. »Je tukaj začrtana meja moje vzdržljivosti?« je razmišljala med hudim napadom kašljanja. V bolnici so ji rekli, da se mora nehati vznemirjati zaradi izpitov na univerzi … aha … izpitov … Kaj ostane od tega velikega čustva, če mu odvzameš to neznosno trpljenje? V sebi je čutila veliko odprto rano, v katero je on občasno dodal sol: »Če ne bom nehala, bo gotovo nekdo umrl. Najbrž jaz.« Ulegla se je na tla in zazrla v eno točko, čez približno pol ure je na sredino sobe pritekla miš. Njej je bilo vseeno.

Zbudila se je na tleh od silnega gnusa: sanjala je, da bruha in da je umivalnik že poln njenih nepredelanih iztrebkov, ona pa kar ne more nehati. Prižgala je računalnik in poiskala številko študentskega doma, kjer je živela TISTA. Dežurni je z veseljem zapisal njeno sporočilo, naj jo pokliče. Ni imela nobenega načrta. TISTA je poklicala še isti dan, ne da bi vedela, zakaj … Instinkt najbrž …

Skupaj sta se napili, ker je TISTA nekoga izgubila v prometni nesreči, ONA pa je izgubila samo sebe. ON ju je najprej gledal s fotografije, ki jo je TISTA imela nad posteljo. Potem pa je on TISTO poklical po telefonu in slišal NJEN pijani smeh. Naslednji dan sta se dobila.

Kazal je očitne znake zmedenosti. Ona pa je tokrat za spremembo trpela zaradi hudega mačka. Zapadel je v histerijo, saj naj bi ona ogrožala njegov odnos s TISTO. Nenadoma se ji ni zdel več pameten, niti lep ne. Piedestal, na katerega ga je sama posadila, se je rušil z vsako njegovo naslednjo živčno izpljunjeno besedo. »Kar nas ne ubija, krepi,« je pomislila, ko je zaloputnila vrata.

Na bencinski si je kupila nov telefon z novo številko. Starega je podarila brezdomcu. Bila je jezna nase. Čez nekaj mesecev jo je preplavilo ravnodušje do vsega. Čez nekaj let je v vsem tem celo videla smisel. »Veš,« je rekla novemu oboževanemu fantu, ki jo je ravnokar poljubil pred spancem na čelo, »midva sva trpela ravno toliko, da zdaj veva, kako lepo nama je. Da tega ne jemljeva kot nekaj samoumevnega.« Ko jo je fant želel vprašati, kaj točno je s tem mislila, je videl, da že spi.

Agata P.