Danski urbanist
31. maj 2008 ob 14:00 | Nejc Koradin |Te dni je na obisku v Ljubljani danski urbanist Jan Gehl. Sem je prišel na povabilo organizatorjev pobude “Za mesto po dveh”, ki se zavzema za mesto po meri človeka. Jan Gehl je strokovnjak na področju urejanja javnih površin v mestu, ki hrupne in prometne svetovne prestolnice, kot so New York, Sydney in London, spreminja v ljudem prijazna mesta. Napisal je veliko knjig, ki se ukvarjajo z vplivi urbanega oblikovanja na počutje in obnašanje ljudi. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo v Ljubljano?
Jan Gehl from Nejc K on Vimeo.
“Velikokrat sem že slišal, da je Ljubljana čudovito mesto.”
Postavili smo mu tudi nekaj vprašanj o urejanju prostora v Ljubljani:
Jan Gehl o Ljubljani from Nejc K on Vimeo.
“…skupna uporaba avtomobilov. Veš kaj to pomeni?”
SKUPNA UPORABA AVTOMOBILOV
Mislim, da je že takoj na začetku treba poudariti, da je to nacionalen program. Njegov uspeh je v veliki meri odvisen od dobre volje države in njenega sodelovanja z mesti. Prav tako pa je veliko držav njeno popularizacijo spodbudila še z dodatnimi prijemi, kot so, takse za vstop v mesto (to naj bi Jankovič uvelel tudi v Ljubljani), ali pa, na primer višje trošarine na bencin in višji ddv za nakup vozila. Na Danskem je na primer nakup novega avtomobila kar trikrat dražje kot v Sloveniji, je pa zato javni transport toliko cenejši.
Na začetku devetdesetih so analitiki nizozemskega ministrstva za promet ugotovili, če ne bodo ničesar naredili, jih bo kaj hitro doletela ista usoda, ki je doletela Mexico in Bangkok. Prenatrpane ceste, prometni infarkt, onesnaževanje in polne ulice parkiranih avtomobilov. Problem naraščanja števila vozil so skušali zajeziti z vlaganjem v javni transport, popularizacijo kolesa in vpeljavo skupne uporabe vozil.
Trenutno je kakih 70.000 ljudi, ki se posložujejo takega sistema souporabe vozil. Razširil se je po več kot 300 mestih po Evropi in Severni Ameriki, namenjen pa je predvsem stanovalcem velikih mest. Ljudem, ki avta tako ali tako ne potrebujejo veliko, saj za po mestu uporabljajo urejen javni prevoz, kolo ali pa hodijo peš. Tak sistem jim dodatno poveča mobilnost, lahko ga uporabijo na primer za na dopust ali izlet. Izognejo pa se vsem stroškom dragega vzdrževanja avtomobila.
Amsterdamski program skupne uporabe avtomobilov Autodelen je na primer narejen tako, da ob vključitvi v sistem plačajo med 300 in 400 evrov depozita. Ta denar se jim povrne, ko zapustijo sistem. Agencija ima avtomobile razmeščene na večjih lokacijah po mestu, avtomobil pa prevzamejo s pomočjo elektronske kartice, ki odpre kovinsko škatlo, ki je nameščena na zapornici pred avtomobilom. V škatli dobijo ključe in manjši GPS sprejemnik, ki beleži njihove premike z avtom. Vsak mesec jim pošljejo račun za mesečno članarino in stroške uporabe, ki temeljijo na porabljenih urah in prevoženih kilometrih. Če na primer avto poterebujejo za daljšo pot z družino, lahko v naprej tudi rezervirajo točno določen tip avtomobila, enoprostorca naprimer. Super, ko veš, da si najbrž ne boš nikoli mogel kupiti določenega avtomobila, ker si ga ne moreš privoščiti.
S svojim delom je Jan Gehl tudi pomembno prispeval k razvoju Koebenhavna, ki danes velja za enega od mest z najbolje oblikovanim javnim prostorom. Mesto, ki je z vlaganjem v površine za pešce, razvitim kolesarskim omrežjem ter odličnim javnim prevozom v veliki meri rešilo vse težave avtomobilskega prometa. Dosežki Koebenhavna so danes vzor mestom po vsem svetu.
Za vedoželjne smo spodaj priložili še del njegovega predavanja, kjer razlaga, kako so se problema avtomobilskega prometa rešili v Kobenhavnu.
Jan Gehl predavanje from Nejc K on Vimeo.
Nejc Koradin
31. maj, 2008 ob 16:46
Zelo dobre in zanimive ideje ima tale možakar. Samo ne vem, kako pa potem človek lahko prenaša kakšne težje predmete, če do stanovanja ne more z avtomobilom: npr. če kupi pralni stroj ali pa gre v hipermarket po fasngo? Ali pa če hoče televizor odnesti na popravilo serviserju na drugi konec mesta? Pa recimo, da lahko na kolo priklopijo kakšno manjšo prikolico - ampak kaj pa če je dež/sneg? Saj verjetno morajo tudi to imeti nekako rešeno, samo iz vseh telih posnetkov nisem uspel razbrati. Če kdo ve, naj prosim pove. Ker to je edina pomankljivost, ki jo dosedaj vidim pri idejah tega možakarja, vse ostalo je prav navdušujoče.
31. maj, 2008 ob 17:40
Hmm,… v bistvu niti niso to neke njegove inovativne ideje, ampak praksa, ki je v marsi katerem mestu že vstaljena. Kar se tiče dostave pralnih strojev in vsega ostalega, mislim da ima večina trgovin (tudi pri nas) možnost dostave na dom. Kar se pa snaga tiče, so ponavadi itak že takoj naslednji dan vsi pločniki spucani. V skrajnem primeru pa lahko gremo tudi na avtobus.
31. maj, 2008 ob 17:59
Res ne vem zakaj se moramo mi uciti na lastnih napakah, ko pa nam strokovnjak postreze z nazornim primerom svojega mesta. Mene so slovenski strokovnjaki podobno poucili ze 5-let nazaj.
Menda se bo sluzilo z garazami. G. Jankovič je sposoben manager in dosegel je pomembne premike, ampak kar ze skoz trdim. od svojega 6 leta starosti je trgovec. Ne more iz svoje koze. garaze bodo, Lyon tudi…. konec
1. junij, 2008 ob 13:19
Vse lepo in prav… a bo treba hkrati poskrbeti tudi za širše zaledje… nekateri se iz npr. Ribnice v Ljubljano, kjer imajo službo, šolo in ostale nujne opravke, pač težko pripeljejo s kolesom… kako je z javnim prevozom iz tistega konca je pa tudi znano. Sicer pa vsaka čast tistim entuziastom, ki so pripeljali tega možakarja v Ljubljano… ampak tudi če bo Janković njegovo sporočilo dojel, se bojim, da je žal že prepozno…
1. junij, 2008 ob 18:16
Primer za Novo Gorico: V Loke skozi Kromberk (dve predmestji N. Gorice) vozi mestni avtobus 2x na dan !! Jasno je, da si prisiljen nabaviti in uorabljati avtomobil.
1. junij, 2008 ob 22:31
Idealen primer:
Z avtom se pripelješ do P+R parkirišča, ki so ob vseh večjih vpadnicah, kjer te čaka možnost izbire, ali se v mesto odpraviš z mestnim kolesom, ki ga dobiš kot voziček v mercatorju (na kovanec) in se odpelješ do do ciljne točke, ali pa se odpraviš na dobro organiziran in točen javni avtobus, ki deluje po principu ena karta - ena ura vožnje.
oz.
S spodobnim tirnim prevozom (vlak najmajn na eno uro) ali medkrajevnim avtobusom se pripelješ na štacjon, kjer te ponovno čaka že prej omenjeni sistem. Ali kolo, ali avtobus. Vse skupaj se mora seveda uporabniku ekonomsko splačati.
Ah, ideali…
2. junij, 2008 ob 6:55
Ah te ideje o urbanistični zasnovi Ljubljane. Od župana Hribarja in Plečnika do danes smo jih videli že najmanj toliko, kolikor arhitektov se je izšolalo po svetu.
Samo Jazbinšek jih ima za vsako sejo in za vsak intervju po nekaj na zalogi!
3. junij, 2008 ob 13:25
Dragi Kolesar!
To je to. Če deluje v Kopenhagnu, zakaj ne v Ljubljani. Bodimo optimisti. Itak, da stvari ne bodo idealne - vemo pa kako izgledajo. In prav je, da o tem pišemo in govorimo.
To je edini način, ki ga imamo na razpolago, da se stvari obrnejo v pravo smer. Sam sem napisal skromben blogec…, v katerem sem povabil ljudi k ogledu vseh teh dobrih idej.
Najprej pa je naravnanost na človeka in ne na avtomobil.