Biti ali ne biti?
30. maj 2008 ob 9:56 | Katja Lenart |O slovenski glasbi in glasbenikih bi rada rekla kakšno. Pravzaprav o tem že dolgo razmišljam, ko jih takole spoznavam. In dolge debate nastajajo o tej temi. Pa dajmo eno še na tem mestu.
Po skoraj dvajsetih Švicih mikrofona boleče spoznavam glasbeno industrijo in nje kolesje. Ko smo oddajo štartali, mi je bilo jasno, da bodo porodni krči boleči in naporni. Sploh če si za vse skoraj sam. Ni tako preprosto, kot morda izgleda (slučajno vem - na nacionalki imajo za to, kar pri nas počne eden, lahko zaposlenih deset in več ljudi).
Glasbeniki, ki nastopajo pri nas (oziroma - iskrena bom - so sposobni v živo odigrati/zapeti 5-7 komadov) imajo dobre pol ure časa, da pokažejo kako dobri glasbeniki so. In oder je njihov, samo njihov. Tukaj niso zato, da bi mi z njimi (za)služili. V oddajo jih ne povabimo zato, da bi z njihovo točko vsebinsko zamašili blebetanje v družbi kvazi zvezd. K nam jih ne povabimo zgolj kot mimogredne glasbene goste.
In oddaja nima budgeta. Je pa njen cilj ves čas isti - predstavljati dobre glasbenike. Zares dobre. Take pač, ki lahko muzicirajo v kakršnihkoli pogojih. In ki bodo v studiu 141 uživali, ki se bodo tam lahko sprostili in resnično pokazali svoj talent.
V vsej zgodovini oddaje sem doživela marsikaj. Društvo mrtvih pesnikov, ki sem jih, denimo, povabila v goste ravno v času, ko so se vrnili na slovensko glasbeno sceno, so mi dali prvi misliti. Ko sem jih poklicala in jim razložila koncept oddaje so bili slišati navdušeni. Potem je navdušenje izginilo, ko sem povedala tudi, da nastop v oddaji žal ni honoriran. Ponudimo jim lahko, da se predstavijo javnosti, zaigrajo nekaj (ne samo enega) svojih novih ali starih komadov in se predvsem - bodimo še malce realni - spromovirajo. Razložila sem tudi kako je z ozvočenjem, da bi bilo fino, če so lahko čimbolj akustični (predvsem zaradi prostora samega). Da bi imeli še boljšo predstavo o vsem skupaj pa sem jim predlagala, naj si ogledajo katero od prejšnjih oddaj. Da dobijo občutek, kje in kako bodo igrali.
Pa so povabilo odklonili. Ker so se odločili, da zastonj ne bodo več igrali (resnično me zanima, koliko so pokasirali za nastop v tisti nedeljski oddaji, v visokoproračunski oddaji na nacionalki, nekaj tednov kasneje). Pa tudi v akustiki studia 141 naj ne bi šlo (priznam, playbacka pri nas ne furamo).
Okej, sem si rekla. Ni panike. Štekam. Jebiga, nimamo vsega, kar zahtevate. Naj dobi priložnost kdo drug. In jo tudi je. Zdaj celo tu in tam zapredem od ponosa in iskrenega veselja, ker ugotavljam, da jih je vedno več - in to res dobrih, ki nas kontaktirajo sami. Ker so ugotovili, kaj lahko dejansko od tega imajo.
In pridejo, mnogi celo ves glasbeni repertoar prilagodijo naši oddaji in nje pogojem. Brez honorarja, brez hude studijske opreme. Pravijo, da je ton čisto okej in vzdušje, da je posebno. Sprostijo se in prilagodijo ambientu. Tako kot se morajo glasbeniki mnogokrat prilagoditi odru in pokazati svoje resnične sposobnosti.
Razmišljam dalje. Nastopi glasbenikov v slovenskih medijih niso honorirani (dasiravno - kot je to vedno in povsod- tudi v tem poslu računam na izjeme). Ko jih povabijo v tisto nedeljsko oddajo (poudarjam, da gre za visoko-budžetno produkcijo, z množično in honorirano ekipo), oddaji s tem morda celo dvignejo rejting.
Kar slišim jih, urednike:
“Naj pride Werner svoj ta novi komad odpet…a veš, kako bomo zažgali. To hočejo ljudje.”
In ga res pride, playback že obvlada, morda - ker več kot očitno se zna prodajati - dobi celo avtorski honorar. Kdo bi vedel.
In ko se takole pogovarjam z znanimi, manj znanimi in neznanimi glasbeniki, mi potožijo, da ne bodo več nastopali na nacionalki, ker se jim tak sistem že rahlo gravža. Mnogi odklanjajo nastope na televizijah, ker visokoproračunske oddaje samo glasbenikom ne plačajo soustvarjanja programa. Če lahko plačajo vse ostale - in to ne malo - naj plačajo tudi glasbenike, ki jim delajo program, pravijo. Pošteno.
A slovenski glasbeni prostor je povrh vsega tudi rahlo (pre)nasičen. In rahlo monoton. Pa prežvečen in pokopiran.
Alternativnih ali spodobnih glasbenih oddaj pravzaprav ni več, ker večinoma pač niso profitabilne.
Povsod gledamo in poslušamo isto glasbo, sto in več variacij in mutacij narodnozabavne glasbe, eni in isti šlagerji tipičnega rock-pop slovenskega benda, miksi in remiksi in priredbe, eni in isti aranžmaji in tekstopisci, da o turbo folku (preden se mi docela ne obrne želodec) raje ne govorim.
Kje je originalnost, kje so novosti, kje so pravi glasbeniki? (vprašanje za lene medije)
Koliko glasbenikov glasbo dejansko ustvarja in ne le kopira in prireja, da bi se ja bolje tržila? (slednjim trkam na vest in se zgražam)
Kako je možno, da vrhunski slovenski kitarist dobesedno životari in komajda zasluži za najemnino (videla na lastne oči, slišala na lastna ušesa)?
Zakaj je pri nas tako težko prodati (zares) kvalitetno glasbo?
In kako to, da slovenski mediji dejansko podpirajo playback, ignorirajo plagiatorstvo in ustvarjajo umetne in bizarne glasbene zvezdnike?
In - mar ni že čas, da se na naši sceni pojavi še kakšen vsesvetovni fenomen, pogumen in inovativen, kot je bila glasba bratov Avsenik? In to mislim smrtno resno.
Katja Lenart
30. maj, 2008 ob 11:29
Katja, se bo treba sprijazniti, da imamo v Sloveniji pač enkrat na 100 ali več let kake svetovne fenomene, recimo Avsenike, Laibache, pa kakega izjemnega smučarja (Križaj, Svet), pa kakega pesnika (Prešeren, Kosovel), pa kak veleum kot sta Noordung in Vega…Okej, posplošujem, ampak sej štekaš poanto, ane. Nacionalna substanca je pač majhna in še ta, kolikor jo je, neizkoriščena. Švic mikrofona je pa vseeno lahko le odskočna deska za neuveljavljene in to bi oddaji lahko bilo osnovno poslanstvo. Ni pa nujno. Mrtvi pesniki so očitno mnenja, da so že presegli ta nivo.
30. maj, 2008 ob 11:37
Govoriš o slovenski glasbi, ki bi želela biti popularna, a ne najde dovolj širokega kroga poslušalcev.
Jaz vidim osnovna razloga za padec cene slovenskih glasbenikov v sprostitvi glasbenega uvoza in pa v velikem povečanju števila glasbenikov.
Preden so bili namreč v jugi dovoljeni koncerti tujih bendov, se je redno igralo za dovolj visoke gaže pred stotinami in tudi tisoči poslušalcev. Zdaj za publiko seveda domače ni toliko zanimivo, kot tisto, po čemer se to - domače - zgleduje.
Izvirnost glasbe pa je le redkokdaj kompatibilna z okusom širšega kroga publike, ki jo naši mediji (nevede) vzgajajo v globalno-populističnem duhu zlasti pod vplivi anglosaksonske glasbene kulture.
In glede Avsenikov imaš skoraj čisto prav. A to je že druga debata, saj ne verjamem, da bi prišli v Švic mikrofona, če bi še igrali.
30. maj, 2008 ob 11:38
;-)
30. maj, 2008 ob 13:22
Vse je pogojeno z denarjem. Če bi bil večji trg oz. bi komade v slovenščini poslušala in kupovala neka širša regija, vsaj s kakšnimi 20 ali 30 milijoni, potem bi imeli veliko dobrih in izvežbanih glasbenikov.
Tako pa, ker ni denarja, morajo glasbeniki v ‘navadne’ službe in tam biti vsaj 8 ur. Potem si seveda zmatran in težko je še vaditi glasbo, koncertirati, aktivno razvijati talent in koncertno prakso…
Da si dober glasbenik, moraš biti enostavno 100% profesionalec, teh pa Slovenija uspe financirati samo ene par in od teh ene par, sta mogoče dva ali trije res dobri.
Slovenija veliko računa tudi na boeme, ki jim dol visi in so raje lačni, kot da ne bi igrali. Samo od lačnega pa spet ponavadi ni nič, razen to, da sam blodi v svojih lačnih boemskih idejah in filozofijah.
Brez denarja ni muzike, to je zame edini in bistveni vzrok zakaj je tako v SLO,…no saj tud športniki se mi smilijo.
30. maj, 2008 ob 13:32
Katja, živijo!
Tvoja kritika je neupravičena in krivična.
Težava, ki smo jo omenili v telefonskih pogovorih, je bila zgolj in le zaradi ozvočenja, saj preprosto bandu ne ponudite niti dostojne opreme (par mikrofonov in 12 kanalna mikseta). Verjetno pa ti je bilo lažje navesti lažne razloge in krivdo za nesodelovanje prevaliti na band.
Torej Vest.si je medij, ki ga toliko spoštujemo, da smo se veselili nastopa, tudi brez honorarja. A če glasbenikom vzameš še zvok in glasbo, kaj nam pa ostane?
Da pa se da delati tudi drugače, dokazuje Racman na Radio Aktual, kjer smo nastopili v živo, brez honorarja, vendar radio angažira odlično opremo, tonca, producenta, … (http://www.radioaktual.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=4951)
lp
DMP
ps: Pa da se še kdaj ne bi razumeli narobe, v bodoče raje uporabimo e-pošto.
30. maj, 2008 ob 13:36
Mogoče bi bilo za Slovence dobro, če bi se ‘zlili’ še s kakšno drugo nacijo, narodom,…potem bi bilo mogoče lažje,..vsaj kaj se teh vprašanj tiče. Ampak tak predlog je za današnje čase naravnost perverzen, verjetno.
Lahko bi rekli, dokler bomo Slovenci in dokler nas bo za en par milijonov, je majhnost naše prekletstvo in vse tegobe povezano z njo, vključno z velikstjo in kvaliteto glasbenega bazena.
Včasih pravim, da smo Slovenci majhen narod velikih želja, tudi sam sem priznam. Ampak si bo treba priznati, da smo majhni,..da so naši Viktorji vas, v primerjavi z Oskarji in v bistvu ves šovbiznis, šport, gospodarstvo,….skratka ves naš output.
Tako je, s tem se je treba sprijazniti in biti veseli in ponosni na kakšne preboje odfukanih zanesenjakov, boemov (Katanec in zlata generacija, Avseniki, LAibachi, Martin Strel, Jure Robič)….
Ne moremo se kosati z velikimi, lahko pa jim vsake toliko zjebemo sistem s kakšnim Slovenskim padalcem in nam je to v veselje, skromno in pač zopet majhno. ;-)
Mogoče bi se lahko nosili kot Asterix in njegova mala galska vasica. ;-) Tudi, če si majhen, nam ne sme zmanjkati poguma in motiva,..seveda,..ampak se moramo ob enem zavedati premoči velikih, posebej ob porazih in neuspehih.
30. maj, 2008 ob 13:43
V SLO imamo kar precej odličnih glasbenikov, ki ne obvladajo le treh akordov in ne gonijo leta in leta iste fore, temveč delajo zelo izvirne komade, ki pa jih žal ušesa povprečnih poslušalcev, vajenih triakordnih durovskih komadov, zavračajo.
Glasbeni uredniki večine radijskih postaj gonijo eno in isto “poden” glasbo, ki jo “umetniki” največkrat naredijo kar doma z nekaj poceni opreme. Glavno jim je, da je zadeva monotono ritmična (bog ne daj kakšne sinkope!), med napenjanjem na WC-ju se spomnijo nekaj rim, ki jih nato kot mantro vlečejo čez cel komad (ljubil si me; nisem ti oprostil; …). Hit je rojen!
Ustvarjen je vrtinec, ki ga bo težko preusmeriti: 80% poslušalstva je z omenjeno produkcijo zadovoljnih, pravzaprav je to za njih edina sprejemljiva glasba - posledično glasbeni uredniki in menadžerji forsirajo to isto muziko, ker gre edina dobro v denar, isto sranje pa vseskozi posluša večina mladih, ki si gradi lastni glasbeni okus. Če nimajo doma ali bližnji okolici nekoga, ki jih navduši za kaj bolj zahtevnega, postane taka glasba za njih zakon. In tako se zanka sklene.
Kot sem na začetku omenil, imamo kar nekaj glasbenih “don kihotov”, ki dajo kaj tudi na kvaliteto, ki se potrudijo najprej dobro naučiti instrument(e), porabijo veliko časa, da prežvečijo doberšen del glasbene zgodovine in si ob ustvarjanju zgradijo svoj originalni stil. Običajno gre za skromne ljudi in če so siti, če imajo streho nad glavo in fičnikov za najosnovnejši standard, vztrajajo. Hvala bogu. Na njihove koncerte pa žal prihaja le peščica Slovencev, ki cenijo dobro glasbo. Iztržka od takih prireditev skorajda ni, običajno toliko, da se pokrije potne stroške in spije kakšen pir. Priti do CD-ja je težko, še težje pa je potem preprositi že navedene osebe, ki imajo škarje in platno v svojih rokah, da zadevo sem ter tja zavrtijo. Ker je poleg tega politika SAZIB-a taka, da financira le hojladri muziko in to po zelo čudnih kriterijih, ustvarjalec dobre muzike tudi tukaj “popuši”.
Potem pa pride družinica, treba si je kupiti stanovanje, plačati vrtec … Seveda se jih večina odreče “scanja proti vetru”, prepustijo se “main stream-u”, saj ni težko vrteti tistih par akordov za lepe denarce! Iz dobrih glasbenikov dobimo klone … Odslej ustvarjajo le tako glasbo, ki gre v denar in je všečna večini.
Tako je to, draga Katja! Prav gotovo so vaše oddaje izjemne, saj dajete priložnost mladim umetnikom, da se pokažejo. Le tako naprej.
30. maj, 2008 ob 14:18
Nekje na Hrvaškem imajo celo “Ulico Žrtava Turbofolka” :)
30. maj, 2008 ob 15:53
@ DMP
Potrjujem slabo tehnično zmogljivost studia v trenutku, ko ste se s Katjo dogovarjali za nastop. Vendar mislim, da se ni nastop izjalovil zgolj zaradi slabe tehnike. Lahko, da se motim …
Kakorkoli - sedaj imamo novo 16-kanalno mešalko, nekaj več mikrofonov, aktivno ozvočenje in 4 stojala! … tako da - dobrodošli!
30. maj, 2008 ob 16:18
no offense, katja, ampak tudi vi niste baš zgled, kar se tiče pokrivanja vrhunskih glasbenih dogodkov z obrobja.
trenutno sem malo v gužvi, tako da nimam časa niti mini research, z glave pa ne bom strelal, ampak saj menda opaziš, da …
… je tudi na Vesti najbolj zanimivo in najbolj za na prvo stran, ko se v celici zbere štirica JBTZ.
pa obadva veva, da gre za čisti jebeni psevdo-dogodek s popolnoma nič vesti in s čisto učbeniškim agenda settingom.
phah, tržno novinarstvo je pač tržno novinarstvo. se mi zdi, da je gospa koširjeva enkrat izjavila, da naslovniki že dolgo niso državljani, temveč potrošniki.
30. maj, 2008 ob 16:26
DMP, živjo!
Upam, da se nismo razumeli narobe. Nikakor ne valim krivde za nesodelovanje na bend - jasno sem zapisala, kaj je bil problem.
Nismo izpolnjevali vaših pogojev, to je jasno. In zelo dobro se spomnim tistega pogovora, ker me je razžalostil in sem se takoj, ko sem odložila telefon, o tem pogovarjala s sodelavci.
Pobrskajmo po spominu, seveda ste me vprašali, če je v igri honorar. In ko sem povedala, da ni, mi je sogovornik (zelo mi je žal, ampak imena se pa res ne spomnim) pojasnil, da žal ne bo šlo. In že takrat sem rekla, da štekam, to je vaša odločitev. In jasno - teževa ni bila zgolj ali samo v honorarju. To je menda jasno. Ampak, izmislila si pa tega gotovo nisem. Ker so me med vsemi povabljenimi glasbenim gosti po honorarju vprašali le štirje. Tri zasedbe so potem v Švicu mikrofona vseeno nastopile, z malce spremenjeno ekipo, a vendarle.
In ko se je že ravno oglasil naš Marko - tehnično smo se precej izboljšali. Ni lahko, verjemite, če ni sredstev. In kot ugotavljamo po 19. oddajah, nismo nobenemu glasbeniku, ki je nastopil pri nas, vzeli zvoka in glasbe. To je pa res malce pretirano.
So pa nastopi tukaj drugačni, gverilski..A bodimo realni, velikokrat sem na kakšni televiziji videla in slišala glasbene nastope, ki so bili tonsko veliko slabši od naših oddaj. Pa so imeli na razpolago bohotno mešalko, monitorje, tonskega tehnika….končni izdelek pa pod nivojem.
Skratka, naj bo jasno. Stojim za vsako napisano besedo. In na misel mi ne pride, da bi si karkoli izmislila. Lepo vas prosim.
Le ne bi rada, da se kakorkoli narobe razumemo ali da iz muhe delamo slona. In ob tej priložnosti vas tudi jaz lepo vabim na jesensko serijo Švica mikrofona. Še prej bi vas rada povabila na kakšno hladno pijačo, z veseljem bi vas spoznala. In upam, da ni kakšnih zamer.
S spoštovanjem vas lepo pozdravljam in vam želim veliko glasbenih uspehov še naprej,
Katja Lenart.
30. maj, 2008 ob 16:46
Jaz, seveda, ne vem kaj se je dogajlo z DMZ in Vest.si, ampak iz lastnih izkušen vem, da je treba, če se nekoga vabi v goste, vsaj “feršterkarijo” pa kakšno pivce zagovotovit. Za glasbenike dan danes je problem še nabasat se v avto pa it v lj na televizijo. Pa ne zaradi lenobe, dejansko je večina mladih in nadarjenih glasbenikov na ravni klošarjev, kar se financ tiče.
Moj point je v tem, da bi bilo treba glasbenike normalno plačat… pač.. poko soldi, poko muzike
30. maj, 2008 ob 17:35
Vse je v istem loncu … ker bo kmalu 6 mesecev naokoli, naredi raziskavo, kako je Slovenija zdej bolj prepoznavna v Svetu, ko je predsedovala Eu … največji trenutni kreativci-uradni, so to priložnost omenjali, kot veiko priložnost … tako je z muziko, tako je z gospodarstvom, tako je z vsem, tako se zgodi, če je edini cilj, vse čim bolj nategniti …
Poniževanje slovenske glasbe, sodi k projektu, v načrt … Ponižati, frustrirati slovenskega Človeka, čim bolj, tem bol majhen je, tem lažje se ga …
Sigurno en Abdić v Sloveniji ne more gor zrast, ga zaduši krajevna skupnost takoj, ko bi resnico rekel … nevaren si, ker si pošten…pojejo U2.
…in to v Družbi, kjer recimo jih pol živi na osnovi, po zakonu Biblije in druga polovica na zanikanju svete Biblije.
30. maj, 2008 ob 17:40
oprostite, so U2 peli, takrat, ko so se v Sloveniji, pošteni namenili bit, ker v grehu se ni dalo več živeti…ojej, še prej.
30. maj, 2008 ob 17:52
…sem pa opazil, da četverici noben bend ne igra, kaj policiskega pihalnega orkestra ni več, Erjavc še ni ustanovu vojaške pleh muske, ali kej, pol pa naj gasilci jim vsaj kaj zašpilajo…ali pa vsaj Markota Brecla plošče vrti naj se, ker na Mlakarjevih CD piše, da se jih ne sme zlorabljati … Šifrer je otroke po šolah dobro izobraževal, sam kej, ko jih pa pol, po puberteti, radijo pokvari, ker so glih spustili reklamo, ne se z radiom jebat-v avstriski angleščini … ooo, ko bi ljubljana imela, ne Slovenska vlada, engav takega avstriskoslovenskega predsednika,…Avseniki so bili nezaželjeni, od slovenske oblasti, ker so bili uspešni … ta zakon še vedno drži … uspešni so nezaželjeni - samo uradni so lahko.
Glasbeniki, pa tako in tako, kot vsi umetniki in kreativci, so za ostale vedno malo trčeni, zto se, je potrebno, z njimi z občutkom ravnat, da se na ta nivo spustijo, da jih potem lahko razumemo … na žalost se ne da dvigniti, da bi se jih lahko razumel, edina pot je, da čas steče …
Sem pa mislu da bo kakšen velekoncert pankerjev, njetov, ob obletnici, ko so se glih zbudili-prebudili.
30. maj, 2008 ob 18:56
Za honorar se ne vpraša, ampak je normalno, da ga dobiš za vsako umetniško delo.
Danes glasbenik to vpraša, kar je nenormalno; ampak obstaja ogromno izkoriščevalcev, ki mu kradejo glasbo za svoje potrebe in si ga drznijo vabit v svoje programe (za katere jim kapljajo denarci), ne da bi mu nameravali dat honorar.
Še malo, pa bo postalo normalno, da je glasba zastonj. Igrali bodo pa samo še amaterji in industrijski produkti.
Dober glasbenik promovira medij. Ne obratno.
Ljubezen do glasbe pa zagrne zavese pred očmi. Kot pač vsaka ljubezen. In grejo fantje špilat zastonj.
30. maj, 2008 ob 19:12
mah ves kaj, men se ne zdi fer obtozvat tehle DMP, da so vas skenslal, ker ne placate. sej to je nekako razumljivo, nigga gotta eat…
sej se lepo slis; promocija in glasba v zivo… lahko si tudi jezna nanje, sam tale komentar je pa precej mem, kar tkole pravicnisko pametvat o grabezljivih glasbenikih, ki jim en k… ponujate. ze mozno, da ostali pridejo, tiste dej hvalt, sam ne pa pljuvat po enih, ki majo druge prioritete.
sej ti tud najbrz v sluzbo hods, a ne??
30. maj, 2008 ob 22:24
nigga gotta eat… nuff said :D
katja- tvoja služba je pisanje novinarskih člankov in nastop v medijih. S tem si služiš kruh.
moja služba(in od ostalih muzičarjev) je pisanje in snemanje komadov in nastop na koncertih.
S tem si mi služimo kruh.
Ti si plačana za svoje delo in se sigurno nebi počutla srečno,če bi ti vsi govoril: prid k nm delat, da si nardiš reklamo… Sej boš s tem ko pišeš za ns, si sam dvignla ceno… ne gre glih tko a ne?
Mogoče smo pa muzičarji utrujeni od tega, da si moramo skoz delat reklamo, medtem ko delamo drugim program…
Pa ne me narobe razumet… Švic mikrofona je zakon. Ko končam plato, se takoj po Radiu.SI (ker edini skoz rolajo mojo muzo jim dam prednost), oglasm pr vs ;)
31. maj, 2008 ob 2:30
Katja, jaz bi ti samo rekel, da spoštujem vest.si in vaše aktivnosti, predvsem pa idejo Švic mikrofona ter izvedbo, ki je čedalje kvalitetnejša…sploh pa ima dušo, ker se vidi, da je vse delano s srcem, nekim intuziastičnim zagonom ter dobro voljo.
S skupino Ultra smo bili zelo veseli, da smo bili v oddaji ter smo na sam končni izdelek ponosni.
Bolj žalostno je to, da ste trenutno edini, ki takšne oddaje delate…zares glasbene.
Na komercialne televizije itak ni računati, ampak da so na nacionalki vrgli vse iz programa (in to vključno z Rončelom!!?!!), to je zame zločin…o tem problemu bi se morali tukaj pogovarjati in zadeve kritizirati, Švicu mikrofona pa le vse čestitke!
Respect!:-)
1. junij, 2008 ob 12:39
Hmm, ok, pa se spet vrtimo v krogu, potem pa je jamranje… Nekateri glasbeniki očitno mislijo, da imajo dovolj ˝oglasnega prostora˝ že sami po sebi in da ne potrebujejo oddaj ipd., da bi jih promovirale.
Vse lepo in prav, dokler ti glasbeniki ne ˝jamrajo˝. Se pravi imajo vsega dovolj in jim ni potrebno ničesar storiti več brezplačno. To so že sami po sebi zvezde, recimo temu.
Ampak, če pa glasbenik ne živi zgolj od svoje glasbe in zavrne neko ˝predstavitev˝, zaradi bilo kakšnih razlogov, to je pa preprosto nesmiselno.
Saj ne živimo v času kvalitete, temveč kvantitete. In če bo eden zavrnil nastop v oddaji, je dejstvo takšno, da jih bo za njim stalo pet tistih, ki bodo rade volje prišli.
To je pač marketing. In potem se zgražamo nad situacijo, nad Atomiki ipd. Ampak oni hodijo špilat sem ter tja zastonj, kjer zavohajo, da bi jim dodatna reklama prišla prav. Ta krog se na žalost nikoli ne konča.
Lahko bi temu rekli kompenzacija z mediji. In tudi največja in najbolj uspešna podjetja (če preselimo misel, kamor je treba - v kapitalizem), si ne morejo privoščiti poslovanja brez kompenzacije.
Kot praviš NIkolovski, s tem si služiš kruh. Res je in razumljivo je. Recimo, vsi služimo kruh z nečim. Ampak ti nisi več zaposlen, temveč neke vrste blagovna znamka˝. In ali blagovne znamke delajo kaj zastonj? Seveda, kot že rečeno, temu se reče kompenzacija. Ampak seveda te razumem, se pravi lahko bi hodil samo okoli in zastonj nastopal, kar seveda nima smisla. Zato je potrebna prava izbira, kar pa je na strani glasbenika ali še bolje meneđerja, če ga posameznik seveda ima…
Rok, dober glasbenik promovira medij? Potem ti trdiš, da je situacija z glasbo takšna, ker v medije hodijo samo ˝polovičarski˝ glasbeniki? In zakaj ne hodijo kvalitetni muzičari? Jim je odveč ali jih ne potrebujejo?
Dober glasbenik seveda doda neko težo mediju, neko verodostojnost, kvaliteto, ampak ali je to tisto, kar želi množica? In kaj misliš, je mediju pomembneje da ga gleda peščica strokovnjakov ali polovica države? Kje se skriva denar, ki ga mediji potrebujejo za ustvarjanje?
Mislim, da je Švic ena zelo zanimiva in dobrodošla platforma, kjer je potrebno samo sodelovanje. Konec koncev, če ne bi bili pri vesti bolj ˝alternativno mahnjeni˝, bi v Švicu gledali Turbo Angele (ali kakorkoli so že), kar bi sigurno prineslo gledanost in blink blink, kar pomeni tudi vsa sredstva s feršterkerijo vred…
˝Revolucije˝ ne bo nihče dosegel s ˝kujanjem˝, obtoževanjem in jamranjem. Spremembe se lahko dosežejo zgolj s sodelovanjem in povezovanjem.
Pa brez zamere, saj smo vsi nekje v enakem tvajlajt zonu…
1. junij, 2008 ob 17:41
denis h. pravi: “Dober glasbenik seveda doda neko težo mediju, neko verodostojnost, kvaliteto, ampak ali je to tisto, kar želi množica? In kaj misliš, je mediju pomembneje da ga gleda peščica strokovnjakov ali polovica države? Kje se skriva denar, ki ga mediji potrebujejo za ustvarjanje?”
Kot praviš, na delu je kvantiteta. Dobra glaSba je bila od nekdaj praviloma bližje manjšini kot večini. Žal bo še dolgo tako. Denar za medije se skriva pri naročnikih oglasov (če odmislimo rtv takso pri nacionalkah).
Medij si želi sproducirati veliko programa za čim manj denarja. Pri glasbenikih se da veliko prihraniti, saj je njihova ponudba precej večja od povpraševanja po njih. Seveda gre tudi za pomanjkljivo cehovsko zavest glasbenikov, ker jih mnogo komaj čaka na priložnost in gredo igrat pod ceno ali celo zastonj. Tako so v nekaterih medijih npr. snažilke za svoje delo plačane, glasbeniki pa ne, kar ni pravično. Krivi pa so si glasbeniki sami, saj pristanejo na takšno diskriminacijo.
Pri tovrstnem amaterizmu je seveda skoraj vseeno, če je povpraševanje po njem vedno manjše, in če zanj na koncu ni več nobenega plačila.
Odličen glasbenik bo snemal zastonj samo izjemoma, kadar bo ocenil, da je zanj to res nenadomestljiva promocija, ali pa iz (p)osebnih razlogov. Sicer pa - tudi on si mora zaslužiti za kruh in tega mu ne gre očitati. Ali pa se obsodi na amaterizem, svojo glasbo pa na občasen hobi.
Aja, še nekaj v zvezi z okusom množice: ta je v veliki meri posledica tega, kar predvajajo mediji. Če ti rolajo npr. ceneno glasbo, se raven okusa množice nevarno niža. V perspektivi bodo lahko torej mediji predvajali samo še največji poden, ker jim bo ta povzročil najmanj ali celo nič stroškov. Potem tudi o okusu ne bo več mogoče govoriti, ker ga ne bo več. Zadeva ima namreč dno. Tudi taki mediji bodo tako postali poden.
Zato svetujem obrat v nasprotno smer. Rabimo čim več dobrih profesionalnih glasbenikov, ki bodo posledično povzdignili tudi kvaliteto naših medijev. Podprimo jih tudi finančno.
1. junij, 2008 ob 22:29
ROK: p-p-p povej jim ;) lepo povedan!
Denis h: joj…kje nej začnem?
sej razumem kaj hočeš povedat, samo…
1.) “Saj ne živimo v času kvalitete, temveč kvantitete”- a si sigurn, da je to en argumentov katere bi uporabu v tej debati?
Ker ta stavek namreč, men pove, zakaj je slo “pop” kultura v tako slabem stanju - pomankanje kvalitete! Npr. zame “show” ni vedno to, da sem samo jst pred mikrofonom in “švicam”. Če bi bilo po moje, bi imel moj “show”, poleg mene k švicam, meu tud DJ-a, k švica, back vokalista k švica, pevko k švica, nekdo na “live” inštrumentu, ki prav tako švica, break dancerji(morata bit vsaj 2-minimum) ki prav tako švicajo, plesalke (najmanj 4 nore plesalke),ki švicajo… to je cca.9 ljudi, ki potuje okoli in si dela reklamo.
a bi rad meu tak show? al si zadovoljen z nastopi kot so?
2.) “Ampak ti nisi več zaposlen, temveč neke vrste blagovna znamka…”
(No, zaradi spodbujanja kulturnega dialoga, ti na to vprašanje no bom odgovoru,tako, kot bi ti ga povedu v obraz… Jst namreč nism “stvar”, ampak OSEBA!)
3.) “Zato je potrebna prava izbira…”
Mislim pa, da je popolnoma zgrešeno, da ne vidiš razlike med nastopi na televiziji (ki ima keš namenjen programu), z nastopi na dobrodelnih prireditvah - ker kle se jst “promoviram”! promoviram moja načela in stališča! Ko predstavljam stvari v katere vrjamem delam to ZASTOJN! Razn če sm res broke - takrat vprašam za potne stroške(benz +cestnina). Standard. Kot mnogi muzičarji k poznam. Probam s tem kar znam pomagat tistim, ki menijo da jim lahko pomagam.
4.)”…ampak ali je to tisto, kar želi množica?”
Upam da se hecaš? a ti kle resno sprašuješ umetnika, zakaj ne dela nekaj kar je množici všeč?
hmmm, potem te bom spomnil na enega umetnika, ki so ga to isto spraševali :
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vincent_van_Gogh
Preberi vse, kle je sam del :
“Vseskozi je živel v revščini in na robu eksistence. Za časa življenja je prodal samo eno sliko, tako da je živel v glavnem od skromne bratove finančne pomoči.”
5.) ˝Revolucije˝ ne bo nihče dosegel s ˝kujanjem˝, obtoževanjem in jamranjem. Spremembe se lahko dosežejo zgolj s sodelovanjem in povezovanjem.
E kle se pa popolnoma strinjam s tabo! Nimam kej za rečt, kot pa . delam na tem ;)
leeeeeeeeeeeep dan
2. junij, 2008 ob 9:43
ma daj te no! mediji = promocija in basta, kakšno plačilo! dmp bi morali biti srečni, da jih nekdo vabi v medije, če želijo, da jih folk opazi. po moje so se prestrašili tovrstnega nastopa, ker glasbeno niso zadosti podkovani, ne vem kaj bi lahko še bil razlog. ali vehemenca pač.
btw, dobri glasbeniki se financirajo s prodajo kart in zgoščenk, če pa želijo to doseči, se morajo tudi malo reklamirati, jebiga, ni treba preveč romantizirati glasbeno industrijo. lahko pa igrajo zase, svoje sorodnike in sošolce, ni panike. vsak po svoje
2. junij, 2008 ob 23:22
Še tole dodam, potem pa nekako končam to debato:
Nikakor ni bil namen napisanega, da bi se zdaj med seboj drezali in razpredali o tem, kako nek glasbenik zavrne nastop v mediju, ker ta ni honoriran. Ker ima vsak glasbenik pač pravico, da to stori, če mu pogoji ne ustrezajo. In s tem ni nič narobe. Bistvo narobe sveta je popolnoma drugje.
Glasbeniki (tisti, ki glasbo ustvarjajo s srcem in res iskreno, ne zgolj, da bi se prodajala - glasbeniki me boste morda razumeli) so v Sloveniji v nezavidljivem položaju. Honorarji za koncerte mnogih neuveljavljenih, a odličnih glasbenikov so ponižujoči. Tudi zaradi medijev, jasno. Javnost se hrani s tem, kar ji ponujajo mediji. In če je to plagiat, ki ga medij kot takega ne prepozna in ga celo na veliko promovira, bi znalo biti s tem nekaj narobe.
In ne bom ponavljala, kaj in koga vse mediji deklarirajo kot glasbenika. To je bilo pojasnjeno tudi v komentarjih.
In ne - ne strinjam se, da bi morali biti glasbeniki srečni že, če jih nekdo povabi v medije. Nikakor! Ravno v tem je poanta. Vsak naj si sam izbere medij, vsak naj izbere kje in kako bo nastopil - a vsaj možnost, da nastopi v mediju naj se mu da, če je pač dober.
In ja, vsak naj se sam odloči. Če te vrste promocijo, predstavitev pač potrebuje.
In poanta je drugje - v ignorantskem in ponižujočem odnosu določenih medijev do glasbenih ustvarjalcev. Če gre za visokoproračunsko oddajo, ki nastop nekega glasbenika izkoristi zgolj za popestritev nekega povprečnega blebetanja, naj se torej nastopajočemu (če bo nastopil v živo in v svoj nastop vložil določeno energijo in trud) delo tudi plača. Zakaj ne? In jasno mi je, da je tudi glasbenikom jasno, kdaj jih nekdo izkorišča in kdaj ne (a kot je nekdo že omenil, ljubezen do glasbe mnogokrat zamegli razum). Mislim, da vsak glasbenik sam odloča, kaj je zanj promocija in kaj ne. Tako kot si konec koncev vsak sam izbere inštrument, koncertno prizorišče, honorar…način življenja.
In še to - da se razumemo - ne gre vseh ali vsakogar metati v isti koš.
Lahko pa vsaj poskusimo razumeti kolesje glasbene industrije, da bomo potem kakšno reč bolje razumeli. Da bo (tudi) kvaliteta nekaj štela.
In spoštujem vse vas, ki ostajate zvesti sami sebi. Ki verjamete v svojo glasbo in se trudite. In ki zato, da bi se vaš položaj izboljšal, ne zgolj in samo jamrate in negodujete, temveč zase in za svoje glasbene kolege tudi kaj storite. Kaj konkretnega (pustim prosto pot domišljiji).
Marsikaj bo v napisanem ostalo nenapisano, a računam na to, da znamo vsi razmišljati s svojo glavo.
Lep pozdrav vsem
in s spoštovanjem do vseh vpletenih
vas pozdravljam,
K.
3. junij, 2008 ob 16:26
Necesa ne stekam…zakaj vest.si ne daje honorarja glasbenikom? Vem, da ni to point debate, pa vseeno.
Vest.si mi namrec ne deluje kot neko dobrodelno neprofitno drustvo umsko zaostalih, kateremu bi vsak takoj brez placila priskocil na pomoc.
3. junij, 2008 ob 19:18
rok,
dobrodelno neprofitnemu drustvu umsko zaostalih bi pa vsak takoj in brez placila priskocil na pomoc, ali kako?
Predlagam, da - ce bo cas - preberes vse zgoraj napisano, vkljucno s komentarji vred. Za domaco nalogo. In ce potem ne bos razumel, te magari povabim na kavo, na Vest. Ti jo bom jaz skuhala, da ti bo morda potem jasno kaj je Vest. (pika si).
Lp,
K.
3. junij, 2008 ob 23:39
“dobrodelno neprofitnemu drustvu umsko zaostalih bi pa vsak takoj in brez placila priskocil na pomoc, ali kako?”
Seveda. No, izvzemsi Nino Osenar.
Sicer pa ne pijem kave, da mi ni treba vsakic obcutiti svoje klosarskosti, ko bi si jo moral skuhati sam. Domace naloge pa tudi niso moja velika ljubezen, tko da….
Vas pa spremljam ze skoraj od prvih dni, tako da priblizno vem, kaj je Vest (pika si) in si predstavljam, da (se) ne morate imeti neki strasnih denarcev. Ampak za kaksen honorarcek bi se pa ze skoraj loh nabralo…vsaj za slovenske kruha stradajoce glasbenike, ne? :)
3. september, 2008 ob 19:51
Slučajno sem naletela na tole spletno stran in na tale članek. Ko sem ga prebrala, sem se odločila, da povem svoje stališče zgodbe. Sem ena od mladih upov na SLO sceni, ki poje drugačno glasbo. Pomerila sem se že na mnogih glasbenih kastingih in dala že marsikaj skozi - mišljenje naših zvezdnikov, ki so organizatorji naših avdicij, so mi dajali različna mnenja: od tega, da bi lahko bila bolj podobna Marleni iz skupne Sestre (na Popstars), do tega, da so bili resnično navdušeni nad mojim petjem, a talent še zdaleč ni dovolj. Iskazalo se je, da so potrebovali tudi takšne “talente”, ki so s seboj pripeljali največ navijačev in kupili čim večje število glasov za glasovanje. Jaz nisem šla na to karto iz več razlogov: prvič, ker sem v oddajo povabila le družino in najbližje prijatelje, drugič, ker bi rada, da zame glasujejo, ne moji prijatelji, ker zame glasujejo, ker sem njihova prijateljica, pač pa ljudje, ki me prvič vidijo in slišijo. In čeprav se mi ni uspelo uvrstiti v finalne kroge ali pa celo zmagati, sem srečna zaradi teh izkušenj. Zakaj? Ker ko smo gledali statisko, koliko glasov je kdo od kandidatov prejel, sem ugotovila, da je zame glasovalo skoraj 600 ljudi, ki jih sploh ne poznam.Ki so dejanski moji fani. Krasen občutek. Še boljši občutek, ko sem se prijavila vnovič na avdicijo, mi pristopi deklica, sotekmovalka in mi reče, ti si pa lani tekmovala ( pa čeprav sem uspela priti v le v drugi krog). Ko sem se pogovarjala z našimi slavnimi menedžerji, obljubljajo zelo veliko, naredijo zelo malo. Dejstvo, če nimaš dobrih sponzorjev za seboj, je težko narediti kar koli. Zato tukaj moram omeniti Katja, da sodim med tiste glasbenice, ki delajo predelave, a to zato, ker si pač 1200 € za eno pesem ali pa celo 5000 € za npr. Sunčane skale in podobne festivale ne morem privoščiti, zaenkrat kot študentka, res ne. Da, pa dobro pojem, tega se zavedam. Marsikdo bo rekel: “Ta, pa se ima za nekaj.” Ne, zavedam se koliko ur sem prepela, pa ne zato, ker sem nekoč sanjala, da bom pevka, pač pa zato, ker mi to pomeni veselje in zadovoljstvo. In vsak pravi pevec, se bo odzval povabilu, ki si ga dala: Zakaj ne bi prišli in kaj zapeli v tvojo oddajo. Tudi jaz bi, ampak jaz svojega ozvočenja nimam.In tudi vprašanje, kako bi se odzvali na moje petje, ker so moji vzorniki nekoliko drugačni, tudi ustvarjanje nekoliko drugačnejše, kot smo tega vajeni v Sloveniji.In nikoli ne bi rada bila zvezda, temveč pevka. Zvezda ni težko postati, je pa to težko ostati. Jaz bi si ostvarila takšno kariero, da bi imela svoj krog oboževalcev (seveda moje glasbe, da ne bo pomote), za katere bi z veseljem ustvarjala in pela. In ni nujno, da je to cela Slovenija, dovolj je nekaj ljudi (ki me že poznajo), tako da z veseljem pojem zanje, pa čeprav predelave in demo posnetke. Vem, da mi bo nekega dne uspelo. Zaenkrat mi je na prvem mestu šola, ko pa to končam, upam, da mi uspe zgraditi tudi glasbeno kariero. Do takrat pa me ne more nihče ustaviti, da ne bi več prepevala … težko bo, ker je glasba v mojih genih.
3. september, 2008 ob 19:58
No pa še to. Rada bi povedala, da ne kritiziram nikogar na naši sceni, kajti vsak ima pravico, do umetnipkega ustvarjanja, pa najsi si ta pojem vsak po svoje razlaga v današnjih časih. Tudi prav. Kapo dol vsem tistim, ki so se bodisi zaradi resničnega talenta bodisi zaradi anti-talenta, aiz kakšnih drugih razlogov pripravljeni medijsko izpostaviti. Res pa je, da je naša okolica nagnjena predvsem h kritikam in redko kdaj koga pohvali. Fino je, preden človek napiše kritiko (ker tudi to ni slabo, če je le verodostojna in na mestu, pravi človek, jo bo že znal interpretirati in uporabiti), da se postaviš v tujo kožo, si predstavljaš, kako zgleda biti v tisti situaciji in tisti koži ter šele nato napisati svoje mnenje, kritiko ali pohvalo ali pa pač samo komentar.