Komentator na Vesti
25. maj 2008 ob 13:55 | Vesna Lovrec |Ob spremljanju komentarjev na Vesti se mi je utrnila ideja, da bi koga od avtorjev komentarjev zvabila tudi pred kamero. Preverila sem podpise, ki so nosili ime in priimek in hitro zadela. Igor Đukanović resnično obstaja, mag. matematike je, ki predava finančno matematiko na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. Ko sem ga povabila na intervju, je bil takoj za, saj, kot je znano, ima precej velike ambicije v politiki. Tako ni imel nobenega problema z izpostavljanem pred kamero.
Pogovor z njim sem snemala že pred tedni, na njegovo željo pa ga objavljamo prav na Dan mladosti. Igor Đukanović v živo torej:
Na blogih, forumih se seveda pojavlja zaradi večje prepoznavnosti, računa, da mu bo to prišlo prav na državnozborskih volitvah:
Vesna Lovrec
25. maj, 2008 ob 14:30
Eh, matematiki, ki jih ne naučijo poenostavljati problemov. ;)
25. maj, 2008 ob 14:31
Mama, mama, pridi pogledat. Na TV sem!
25. maj, 2008 ob 14:37
Pravi praslovan, na enega rusa me spominja ;)
Sicer pa zelo zanimiva pojava.
25. maj, 2008 ob 14:46
Tak Lenin skazal: ” Na njebi tri zvjezde, na balkoni tri pjezde.”
25. maj, 2008 ob 14:53
> na enega rusa me spominja ;)
Hvala, hvala. Ta kompliment sem prvič dobil od neke nemške novinarke,
ki se je poročila s Slovencem. Nisem nameraval furati ravno Leninov
image, drži pa, da prav enako brado ima še kakšen Rus, ki ga srečam
na kakšni konferenci.
25. maj, 2008 ob 14:54
P.S. Ups, ti si najbrž bolj imel v mislih tisti “fitoval” del imaga? ;-)
25. maj, 2008 ob 15:45
Biščak že histerično kliče Golobiča, kaj se dogaja. Mislim, da si je komentator s privolitvijo na intervju zares zaprl vrata v zares, razen če se je slamnati šef zares spremenil.
25. maj, 2008 ob 15:51
Glej ga, pajdaša, zdaj pa zares pridem na ono debato, o čem že, kdaj je že ? ;)
25. maj, 2008 ob 16:03
> zares zaprl vrata v zares,
Ha ha, JB. Pričakoval sem čisto kontra komentarje a la “Zares je ziher plačal Vesti 10 jurjev evrov, da so totega heckota intervjuvali”. Ti si pa že uravnotežil morebiten napad s te strani. Hvala!
25. maj, 2008 ob 16:05
Stane, nisem še naredil domače naloge (prebral tvojo knjigo ali kaj drugega na temo UDT in delnica države), tako da si ne upam priti na debato. Bo pa gotovo prilika, da podebatirava na kakšno drugo temo.
P.S. Hvala, da si se oglasil.
25. maj, 2008 ob 16:34
Hm, hm. J.B., ti si meni sumnjiv. Od kod veš, da Biščaka nisem vprašal za dovoljenje? Na Sovi imate preveč prostega časa? ;-)
25. maj, 2008 ob 16:44
Več plače za manj dela. To so naši učitelji. Res pravi za Zares.
25. maj, 2008 ob 16:49
Prav maš, Janez. Do jutri moram prebrati “proofs” mojega članka, jaz pa se hecam tukaj. Grem delat, se oglasim spet, ko bom imel odmor.
25. maj, 2008 ob 16:55
igor kako odgovarjate na “lobiranje” saj ste prebrali na anajud moj post?
25. maj, 2008 ob 17:37
Glede na to, da ste nas vedno ˝gnjavili˝ z verjetnostnim računom, ste si zračunali kakšna je vaša verjetnost da pridete v parlament? :)
Drugače pa mislim, da vas je škoda za politiko, ker kot prof. ste ˝kul˝ :)
25. maj, 2008 ob 17:51
kak fin razumen gospod. navdusena sem.
25. maj, 2008 ob 18:12
Golubič & Co. = pezdeti in ritolizniki! Človek, škoda te je za med to mrhovino…a v Zaresu tudi Petek servisira klime? In dobri politi so lahko samo in izklučno filozofi in ne matematiki, to je dovolj jasno povedal že Aristoteles!
25. maj, 2008 ob 18:13
Igor, jaz skoraj sigurno vem kdo je JB, posebaj se s kreganja z Buzetijem iz clanka http://www.vest.si/2008/05/16/sef-podmladka-sds/ … JB ni nikakor SOVA, je pa kar obvescen clovek zaradi ljudi s katerimi se druzi, pa se strankarski kolikor je meni znano ni…
Se pa sprasujem, zakaj nebi smel imeti intervjuja kot komentaror, saj ni govoril kot predstavnik stranke… Pa se za to dvomim, da rabis avtorizacijo…
25. maj, 2008 ob 18:45
Uh, Lucko , to je pa bila debata. Škoda da sem prehitro mrknil. Ko izginejo z glavne scene, debate praviloma hitro zaspijo.
25. maj, 2008 ob 18:52
Donvito, jaz se odlično počutim med “mrhovinarji” iz Zaresa. Nekaj mrhovinarjev nas je tudi vegetarijancev (poslanka Cveta Z. O., tajnica stranke Jelena A.).
V mariborskem Zaresu mislim, da nimamo klime. Vsaj jaz je nisem opazil. Tako da Petka ne potrebujemo. Kako je na centrali in v ostalih pisarnah, ne vem.
Moj profesor filozofije dr. Ule, je matematiko pustil v 3. letniku in se prepisal. Obstajajo določene vzporednice zlasti pri osnovah matematike (formalni logiki). Sicer pa moje mnenje ni, da so filozofija najboljša podlaga za delo v politiki. Tudi politologija po moje ne, pač pa ekonomija, pravo in novinarstvo. To je pač moje mnenje. Je pa to poklic, kjer pride v poštev predvsem splošna razgledanost, omikanost in najrazličnejše kompetence. Še posebej če nisi sam v poslanski skupini in imaš možnost delati v timu.
25. maj, 2008 ob 18:54
Silva, hvala za komplimente. Upam, da ne bom pokvaril prvega vtisa. :-)
25. maj, 2008 ob 18:59
Ekonomist, iskrena hvala za kompliment. Bo mi prišel prav, saj bo kandidatk/kandidatov za poslanko/poslanca kar 88 in ne morejo biti vsi izvoljeni. Verjetnost zame? Ja, nekako sorazmerna z uspehom stranke v celoti. Če bodo izvoljeni samo trije, jaz gotovo ne bom med njimi. Če pa bo rezultat blizu upom, pa sploh ni nemogoče.
P.S. V slednjem primeru bom poslancem težil z verjetnostnim računom. Saj se strinjaš, da bi kdaj kakšno lekcijo zaslužili? ;-)
25. maj, 2008 ob 19:03
Marjan, na linku sem takrat prebral samo blogpost Ane Jud. Nje na splošno ne maram in tudi vsakič posebej se utrdim v tem prepričanju, tako da sem pri zadnjih vrsticah že imel pošteno stisnjen trebuh in nisem naprej bral še odzivov. Lahko dobim še enkrat link?
25. maj, 2008 ob 19:18
potem bodi tako, samo pazi, da ti tile mrhovinarji kasneje ne izkljuvajo srce! sicer pa, ko si omenil prof. Uleta, moram reči, da je on vsaj meni eden izmed večjih še živečih filozofskih umov in, če se ne motim je študij matematike tudi končal in sicer iz Tehnične matematike kakor se ja takrat temu reklo, vzporedno pa je vpisal tudi študij filozofije. Glede tega, da so pravniki lahko dobri politiki bo držalo saj navsezadnje morajo brati Platonovo Državo, ki je temelj vseh nadaljnih političnih zgledov in politika brez Platona je kakor krof brez marmelade!
25. maj, 2008 ob 19:24
@lucko - bojim se, da nekateri v zares razumejo stranko kot, da je le ta njihova in na takšen način tudi funkcionirajo in to je razumljivo, ker so tako nekoč že počeli. Oportunistično gledano, bi bilo za Đukanovića morda bolje, da v stranko vstopi bolj potiho in izkorišča svoj statusni položaj (visokošolski učitelj, intelektualec, kredibilnost), še posebej ker ve, da so na centrali vedno “nenadomestljivi”. Osebno se mi zdi škoda, da g. Đukanović ni bolje izkoristil, možnost intervjuja, če misli resno kandidirati na volitvah. Tako pa je izpadel preveč najstniško razposajen s pretirano mero zabavnosti, to pa je daleč od človeka, ki bi mu zaupal svoj glas. Prav tako, bi se lahko vzdržal komentarjev v smislu Mama, mama, pridi pogledat. Na TV sem! Osebno vem, da je to hec, ampak kakšen zateženi strankarski veljak bo tovrstno početje hitro izkoristil za diskreditacijo, ko bodo razpravljali o izvoljivih okrajih na volitvah.
25. maj, 2008 ob 19:33
JB, jaz še nisem strankin kandidat (sem le evidentiran), tako da mislim, da moji javni podobi hec še ne škodi. Po mojem mnenju je nekaj drugega, če se iz svojega položaja heca že izvoljena oseba, kot pa če se hecam jaz, ki sem zaenkrat državljan kot vsi ostali. Po mojem mnenju gre je razlika med danes in septembrom (volilno kampanjo) približno enaka kot med maturantom pred zaključnimi izpiti in prosilcem za službo med prvim intervjujem.
Morda pa imaš tudi ti prav. A meni je uspelo do sedaj preživeti na ekonomski fakulteti, ne da bi enkrat samkrat prišel v službo s kravato. Najprej so se nekateri po hodnikih zmrdovali, direktno mi rekel ni nihče nič in danes je to standard ne le zame, pač pa še za nekaj mlajših sodelavcev.
25. maj, 2008 ob 19:35
Igor, mislil sem na to debato.
http://www.zares.si/forum-socialno-podjetnistvo-in-druzbena-odgovornost-podjetij/#comment-9622
25. maj, 2008 ob 20:01
A na EPF v MB pa nimate mladoekonomistov kot so Mrkaić, Damjan in Masten?
25. maj, 2008 ob 20:08
Lobiranje je zakonita dejavnost, ki jo ravnokar na ravni EU poskušajo pravno urediti, da bi dosegli vsaj ameriške standarde glede korektnosti pri lobiranju. Pravite vi Igor.
In kakšni standardi veljajo pri nas za lobiranje.
Zame, se zdi lobiranje nesprejemljivo - za konkurenčnost.
Lobist ima samo en cilj, odstaniti konkurenco, z vsemi sredstvi prisili kupca v posel, kakovost in cena nimata vrednosti.
Javno naročilo. Ponudniki pošljejo ponudbe za izvedbo nekega projekta, naročnik oceni ponudbe preveri standarde, če jih ponudniki dosegajo in izbere izvajalca. Kje so tu lobisti, sodelujejo pri pripravi ponudbe? Za ponudbo se sestavi projektno ekipo, ki v okviru zmožnosti gospodarskega subjekta dobi posel. Naročnika mora zanimati samo cilj in sicer med vsemi izbrati tistega, ki bo dosegel zastavljen projekt - najnižjo ceno in zanesljiv standard kakovosti.
Žal očitno v našem prostoru vladajo drugačne razmere in se ponudniki med seboj dogovarjajo in skupaj z naročniki kujejo dobičke, plačamo pa vsi državljani.
Ob tem se spominjam kako sem pred kakim letom na forumu bral prispevek g. Lobista saj veste koga
Igor. Opisoval je svoje popotovanje po nordijski deželi in hvalil, da tam ni plakatov ob cestah kakor jih je pri nas preveč. Tudi velikih nakupovalnih centrov ni opazil. Kako lepo se mu je to zdelo.
Kaj pa je plakatiranje drugega kot lobiranje. In kakšne reklame vse lahko vidimo na tv in ob cestah.
Lobiranje na račun občutkov in emocij.
“I have sworn upon the altar of God, eternal hostility against every form of tyranny over the mind of man.” –Thomas Jefferson*
25. maj, 2008 ob 20:43
Marjan, tudi meni so akviziterji prodali kakšno reč, ki je potem nisem nikoli uporabil. So mi pa prinesli tudi knjigo Dražigosta Pokorna, ki sem je bil izjemno vesel.
Oba rada citirava Američane (pa tu ne mislim Busha in američane pač pa Američane). In v ZDA obstajajo cele knjige “How to lobby Congress”. Tam zanesljivo ni nelegalnih nasvetov. Vsaj upam. Mislim pa, da je moč ameriškega gospodarstva (kljub Bushu ta hip še vedno najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu), da se ta moč ima zahvaliti tudi dobrim lobistom, ki kongresnikom pošteno razložijo npr. kaj so interesi ameriškega izvoznega gospodarstva, kaj vojaško-industrijskega kompleksa, kaj Hollywooda… Prav je, da ne rabiš sam googlati podatkov, pač pa ti jih zainteresirana društva sama priskrbijo. Hudo je narobe, če ti vmes podtaknejo zavajajoč podatek. Ne samo hudo narobe, pač pa tudi hudo neumno, saj v državah, kjer je lobiranje dobro urejeno, bo istega kongresnika gotovo lobiral tudi še kakšen drug lobist. In laž bo imela kratke noge.
Toliko o lobiranju. Naporna tema. Še posebej ker besedo morda ne razumeva povsem enako.
Glede plakatov. Pokojnemu dr. Drnovšku je bilo žal, da jih je imel toliko na svojih zadnjih predsedniških volitvah. Ne verjamem, da lahko že na teh volitvah izpolnimo njegov ideal. A poskušati se mu približati je treba. Nikoli ne veš, kdaj bo tvojih pet minut, ko vsi molčijo in poslušajo ravno tebe. :-)
25. maj, 2008 ob 20:45
Revolucija, ja tudi na EPF imamo mladoekonomiste po srcu, a se, kolikor vem, nobeden od njih ne želi izpostavljati. Tudi akademska kariera brez žarometov ima svoje prednosti.
25. maj, 2008 ob 20:48
Stane, ja seveda. Na ta forum obvezno pridem. Zelo sem ponosen, da ga organizira ravno naša stranka. Mislim, da iztočnica nudi pravi okvira za razmišljanje, kako ljudem pomagati najti pravo službo. Poznam kar nekaj ljudi, ki niso telesno hendikepirani (nimajo priznane invalidnosti), a nimajo ambicij dobiti redno službo, ker ne verjamejo, da bodo še enkrat zmogli stres, zaradi katerega so prvič leteli iz službe.
25. maj, 2008 ob 21:58
Igor, tamala je ze matematik ali bo raje druzboslovka? Sicer sem vas pa vedno htel pobarat, kdaj bo padel doktorat? Vsaj meni sta bila Intihar in Kavkler skupaj zelo nezanimiva na predavanjih. Izstopala je prof. Kavklerjeva, ampak iz drugih razlogov :)
25. maj, 2008 ob 22:34
Marko, moja hčerka ima 4 leta, tako da res še nihče ne ve, kaj bo. Ali bo pela v operi, vozila traktor in ekološko kmetovala, ali bo kot matematikinja delala na vektorskem računalniku. :-) To sploh ni redko, če otroci matematikov tudi sami postanejo matematiki. So pač vzgajani v duhu, da trditve dokazujemo, da potem, ko slišimo dokaz, več ne glasujemo, da najglasnejši ne zmaga itd. Moja želja vsekakor je, da bi ostala blizu matematiki. Želje njene mame so drugje. Odločiti se bo seveda morala sama. Otrokom ločenih staršev je pri tem še malo težje, tako da o tej zelo neprijetni temi ne bi več.
Glede doktorata naj se ti pohvalim, da sem ravno včeraj prejel v branje čistopis mojega tretjega članka, ki je sprejet v objavo v revijo v prvi bazi. Tako izpolnjujem vse pogoje za izvolitev v naziv docenta razen seveda doktorata, ki bo najbrž jeseni kmalu po volitvah. Drži, če se vržem v politiko in bom izvoljen, se utegne zgoditi, da sploh nikoli ne doktoriram. Človek si pač mora ves čas postavljati ustrezne cilje in jih ovrednotiti glede na trenutno situacijo.
Drži, da ima med študenti od nas treh asistentov najboljše ankete dr. Alenka Kavkler, a mi vseeno ni všeč, kako to komentiraš. Res sva na blogu, a predstavil si se z imenom in priimkom, tako da bi bilo primerno, da se o čisto konkretni osebi, ki ni javna oseba (saj si novinar!), ne hecamo. Še ena kritika. Profesor, ki je ravno šel v penzijo, se piše Indihar.
Zdaj pa še mene nekaj zanima. Po fotki sodeč si mi izredno znan. Dal bi roko v ogenj, da smo par kolegov, ti in jaz pred novo stavbo EPF imeli pred nekaj leti daljšo zanimivo debato. A še vedno nisem prepričan, ali si bil naš študent ti, tvoj brat ali kdo od kolegov. Mi lahko pomagaš z odgovorom? Se opravičujem za sklerozo. :(
25. maj, 2008 ob 23:45
Pri komu pa je naredila diploma od Šrotova žena? A mogoče pri kakšnem mlado ekonomistu ali ekonomistu tipa mencinger?
25. maj, 2008 ob 23:56
Vas student kakopak, ki je tudi z odliko opravil matematiko. Predvsem zaradi obiskov vaj (kar je bilo dovolj). Ampak to je bilo v zacetku tega milenija.
Za hcerko sem vas vprasal, ker ste mi jo pokazali enkrat takoj po rojstvu in sem vas takrat zbadal, ce bo tudi ona sla po vasih stopinjah :)
Glede doktorata pa - razlog, ker je na EPF Maribor precej nezanimivih predavateljev, lahko bi rekel, da 80%, matematika ni bila izjema, sem bil preprican, da bi vi lahko bili pravi nosilec predmeta. Iz razloga nezanimivosti stroke sem tudi sam pobegnil drugam.
Ono o debati seveda drzi.
Se opravicujem za lapsus v priimku. Glede ocen profesoric pa - izgled pac naredi svoje. EPF je bil vedno tekmovanje za MISS. Je Mejra tudi med top 10? :)
26. maj, 2008 ob 0:19
eden redkih stalnih komentatorjev na vesti, ki pove kaj pametnega in ne povezuje vsakega članka s šrotom in komunisti…
26. maj, 2008 ob 2:35
Zanimivo sem pričakoval da si nek stereotipni magister pod 30 let. Kar se pa tiče nastopa bo treba še malo vaje, ker če te znervira punca z navadno kamero……
26. maj, 2008 ob 7:50
Stari “dobri” komunisti - mislim Zares.
26. maj, 2008 ob 7:54
Če si Zares strankarski imaš nadpovprečno možnost, da si na vedno bolj Zares strankarski Vesti.
Ampak v redu, “izobraženi” novinarji najbrž so odločili, da je ta konj najboljši za njihove interese na katerega staviti.
26. maj, 2008 ob 8:52
Pozdravljen, Konec.
Ja, če si strankarski, imaš takoj več možnosti pojavljanja na Vesti. Tako sem v izjemno dobri
http://www.vest.si/2008/05/20/seja-dz-o-tajkunih/
družbi.
(Magistri moramo ja vkup držat! ;-) )
26. maj, 2008 ob 8:58
> Stari “dobri” komunisti - mislim Zares.
Tako zelo star pa še nisem. Čeprav priznam, da sem nekaj minut bil kandidat za članstvo v “partiji”.
Vojaški rok sem služil v graničnem (po domače kazenskem) vodu na romunski meji. Nekega dne je vodnik prišel na dan z besedo, da bi nekoga iz naše enote bilo treba predlagati v Zvezo komunistov. Poimensko se je obregnil v več vojakov, najbolj v Mićo Miloševića. Vsi so se izmikali “jaz ne bi, jaz ne bi…”. Mićo, Čarapan, je pozneje potožil, da bi se njega njegov stari odrekel, če bi vstopil v partijo. Ko je naslednjič vodnik odprl to temo, sem se prostovoljno javil, da jaz pa bi vstopil. Pri tem je ostalo in o tem se več nismo pogovarjali. Edino “ne vem ;-)” zakaj je potem zadeva potihnila in smo v miru vsi odslužili vojaški rok.
P.S. Rabiš koordinate. Enkrat na teden je Novi Sad II prenašal Ljubljano II, kjer sem spremljal dogodke z Janšo (ostalih ne omenjamo, ker je on glavni).
26. maj, 2008 ob 9:08
Hvala, Rob. Vem tudi, da ne obvladam javnega nastopanja. Res je pa tudi, da te novinarji odprejo kot konzervo.
Ne nimam 30 let. To ne bi bilo slabo. To bi pomenilo, da ima tudi moja generacija deklet 30 let in da se zdaj vračam z lumparije. “Bilo pa prošlo.”
Letos bom štirideset in še vedno nisem doktoriral. Nisem najbolj zadovoljen, ko pogledam svojo pot nazaj. In ni bila ravno najbolj lahka. To pa zato ker sem delal grde napake. In vsaka napake te kdaj doleti nazaj. Tako za svojega najljubšega nečaka prvo koljeno (vnuka od moje tete) nisem plačal 4000 nemških mark, da bi lahko šel ven iz srbske vojske v Republiki Srpski. Bilo je javno znano, da je treba lokalnemu veljaku SDS-a vplačati 4000 mark “davka” in potem bi fant šel domov, namesto njega pa bi bil kdo drugi vpoklican. Takrat sem imel glupe predsodke, da bi s tem samo podpiral nadaljevanje vojne. Da je Dragi (moj nečak Dragan) itak patriot in se bo sam nazaj javil in podobno. Zdaj ga imam na vesti. Umrl je zadnji dan vojne.
No, nisem edini, ki je imel v življenju kdaj resne probleme. Meni se zdijo moji takratni zdravstveni problemi najhujši. Kdo drug pa bi v tisti situaciji s tisto količino denarja, ki sem jo jaz takrat zaslužil na mesec, veliko ustvaril in se lepo imel. Evo, meni pa se zdijo problemi drugih ljudi majhni in enostavno rešljivi. Naprimer problemi študentov. Samo nekaj ur na teden sproti pišite domače naloge, pa boste imeli najbolj cool lifestyle na planetu. A ne moreš videti v dušo drugega človeka. Vsakemu je ravno njegov žakelj najtežji…
26. maj, 2008 ob 9:12
Bla, hvala za komplimente. Tvoj komentar sem prebral že pred zajtrkom, a nekako nisem mogel odgovoriti. Drži, da ne povezujem vse s komunisti in Šrotom, a imam tudi jaz svoj arsenal predsodkov. Na primer. Če bi mi kdo dal velik kompliment, a obenem rekel “čuj, zakaj se te ti družiš s Folkom? A ne vidiš, da je fant luftar in baraba?”, bi takoj popredalčkal SDS. In poskrbel za varnostno razdaljo in podobno. Res se pa trudim, da svojih predsodkov po nemarnem ne širim naprej. Vsak se mora odločati na podlagi informacij, ki so mu osebno na voljo.
26. maj, 2008 ob 9:13
P.S. Se opravičujem, dečki. Grem malo službat. Se slišimo spet nekoliko pozneje (popoldan).
26. maj, 2008 ob 10:01
Bravo Igor in bravo Vest. Odlično.
26. maj, 2008 ob 10:06
“Igorov”, da te niso rusi infiltrirali :)
Imaš pa lep ksiht in nalezljiv smeh, dobra popotnica za politiko, Pahor že cvika :)
26. maj, 2008 ob 11:01
Gospod Igor, glede na to, da ste intelektualec in predavatelj, bi pričakoval od vas večjo razgledanost in širino. Tako pa s svojim primitivizmom ne boste prišli daleč. Ne morem celo verjeti, da ste predavatelj na Poslovni fakulteti v Mariboru. Mislim, da svojega sina, ki bo naslednje leto maturant, ne bom vpisal na to fakulteto, saj ste po mojem mnenju glede na vaše izjave v teh blogih zanič predavatelj in vzgojitelj. Ali je sploh to možno, da ministrstvo za šolstvo oz. fakulteta podpira in financira takšne pritlehne in politično motivirane predavatelje?
26. maj, 2008 ob 11:12
Lepo lepo… kako lepo se tale gospod razdaja.
Malce tu malce tam…
Ob 9.30 je napisal “Se opravičujem, dečki. Grem malo službat. Se slišimo spet nekoliko pozneje (popoldan).”
A bi mogoče malce pogledali nazaj kako je bil aktiven zjutraj ?
Ja to bo uspešen in prodoren politik.
Mogoče bo celo postal priznan in cenjen “tajkun”………….
26. maj, 2008 ob 11:21
@Borut
Ja bravo, namesto sina boste odločali na katero fakulteto se bo vpisal. Tega ne vidiš vsak dan.
26. maj, 2008 ob 11:52
@Borut
Boro,Boro, ne nabijaj. Napiši katere izjave konkretno misliš in kaj je v njih spornega.
26. maj, 2008 ob 12:15
Kdo od predsedniških kandidatov oz. kandidatk je bil tvoj izbor?
26. maj, 2008 ob 13:15
Pozdravljen Igor. Zanima me, če si v sorodu z Milom in kaj si misliš o njegovi politični karieri? Lp
26. maj, 2008 ob 13:29
Eden boljših (beri razumnih) profesorjev na EPF-ju. Morda le malo preveč strog na izpitih, v primerjavi z ostalimi. Moram dodati še to, da se mi zdi to “družinsko kadrovanje” na EPF slabo za njegovo kvaliteto. Najprej ata Kavkler matematik, nato hčerka Kavklerjeva matematik, ista zgodba s zelo cenjenim g. Srukom (najboljši predavatelj sploh) na EPF ipd. Tudi o tem bi se dalo debatirat.
lp
nucleus
26. maj, 2008 ob 13:30
Eden boljših (beri razumnih) profesorjev na EPF-ju. Morda le malo preveč strog na izpitih, v primerjavi z ostalimi. Moram dodati še to, da se mi zdi to “družinsko kadrovanje” na EPF slabo za njegovo kvaliteto. Najprej ata Kavkler matematik, nato hčerka Kavklerjeva matematik, ista zgodba s zelo cenjenim g. Srukom (najboljši predavatelj sploh) na EPF ipd. Tudi o tem bi se dalo debatirat.
lp
26. maj, 2008 ob 13:33
Vprašanji za “politka” I. Đukanovića: 1. “Razen tega, da občasno delate na “Poslovni fakulteti v Mariboru” ali imate še kake druge dejavnosti ali se samo ubadate s politiko?”
2. “Kaj mislite na “ustanovo” kot je družina?”
26. maj, 2008 ob 13:53
Hja, kaj naj rečem, res eden boljših predavateljev na EPF-ju. Morda je v primerjavi z ostalimi kolegi malo prestrog na izpitih. Sicer pa menim, da tole “družinsko kadrovanje” škodi ugledu in kvaliteti takšne fakultete kot je EPF. V mislih imam primer kot je ata Kavkler matematik in hčerka Kavkler matematik in tudi drugje ata Sruk (za mene osebno najboljši predavatelj) in hči Sruk. Mislim, da bi se o tovrstnem klientelizmu dalo podebatirat z g.Đukanovićem. Sicer pa mu želim veliko sreče na volitvah.
lp
26. maj, 2008 ob 13:57
sorry, nekej je zaštekalo.
26. maj, 2008 ob 18:19
Hvala Mars za prijazne komplimente. Upam, da jih bom uspel upravičiti. Kakorkoli, tudi če ti v politiki uspe, nekje moraš biti doma, kjer se lahko na koncu vrneš.
Ja, res sem strog na izpitih. Zato imam srečo, da so vsi tovrstni problemi bili enostavno “interno” rešljivi - brez pomoči komisije. Tukajšnji komentatorji si to predstavljajo, kadar se vtaknem v domnevno sovražni govor. Če bi jaz nadziral komentarje na internetnih forumih, sovražnega govora sploh ne bi bilo, ker bi ustavil prej že vse, kar prestopa predaleč v to smer.
Glede problema familijarnosti, ki ga omenjaš (na predavanjih in izpitih se bova vikala, na blogih seveda pa tikala, velja? dokler več ne bova v odnosu stranka:zaposleni na univerzi…). Problem familijarnosti je tipičen problem, ki kliče po samoomejevanju, nikakor pa ne po prepovedi zaposlovanja družinskih članov v istem kolektivu.
Naj malo dramatiziram in dramatično ponazorim. Ne atomska bomba, že z nožem je možno pobiti vse ljudi. Danes bodo mnogi najstniki ljubitelji Harrija Potterja po celem svetu šokirani, zaradi živalskega obnašanja nekega Britanca. Podoben primer v Sloveniji je Global. Torej moramo se samoomejiti, da nož ne smemo uporabiti proti drugim ljudem in ne prepovedati nožev. Podobno, dokler predsedniki ZDA, Rusije, Kitajske,…, vedo, da svojih atomskih bomb ne smejo uporabiti, ni tako zelo grozno, da jih imajo.
Podobno je z zaposlovanjem družinskih članov. Če se na razpis javi edino oseba, ki izpolnjuje vse pogoje, a je družinski član enega od članov katedre, se meni to ne zdi niti malo problematično. Takšnih primerov imamo tudi na naši šoli kar nekaj. Problem pa nastane, kadar kdo od zaposlenih izsiljuje kolektiv, da bi izboljšal položaj svojega družinskega člana. Npr. v penzijo grem in s tem sprostim za vas zelo iskano delovno mesto, a le pod pogojem, da bo moj družinski član od tega imel več koristi, kot vi vsi ostali skupaj. To je primer osebe, ki se ne zna samoomejiti in seveda s tem zastrupi odnose v celem kolektivu. Problem je zelo enostavno rešljiv, a bom spet poslušal, kako sem prestrog. :-)
Pa še optimističen pogled. Ne vem, ali veš, da nas je pedagogov na naši šoli preveč. Vsako leto nam tale vlada (v kateri je kot sekretar ministrice za znanost zaposlen naš bivši sodelavec, ki je zaradi afere s kitajskimi študenti pri nas na pravno šibko izpeljanem disciplinskem postopku izgubil delovno mesto), nam ta vlada zmanjša število redno vpisanih v prvi letnik za eno skupino glede na stanje pred 4-5 leti. S tem vsako leto nastaja večja gneča in manj ur. V bistvu nas je 10 dolgoročno gledano tehnoloških viškov. Kaj je ustvarjalen pogled na problem? Ja, tehnološki viški nastopimo na jesenskih volitvah in si tako najdemo novo delovno mesto. Ta vlada, ki jemlje uveljavljenim fakultetam ne izredne pač pa že kar redne študente in jih “daje” (daje za njih namenjen denar) no-name novim fakultetam, na katerih imajo rektorji manjši indeks na Sicrisu kot asistenti z magisterijem na EPF, ta vlada pa jeseni spakira v penzijo. Vem, spet sem ošter. A ne morem si pomagati iz svoje kože.
26. maj, 2008 ob 18:27
Konec, ja seveda se ukvarjam še z čim razen s službo in politiko. Danes zjutraj sem recimo bil na joggingu… Nisem pa pretirano aktiven član kakšnih društev, niti se ne ukvarjam s kakšno drugo pridobitno dejavnostjo, če se je na to nanašalo vprašanje.
Glede družine. Ja, lepo je imeti družino. Najlepše je čas preživljati z ljudmi, ki jih imaš še raje kot svoje prijatelje. Če pa temu ni tako in so odnosi slabi, je bolje iti narazen, ne samo tudi ampak še zlasti, če imaš otroke. Bolje je, da otroci sploh nimajo izkušnje življenja v družini (pač pa le z vsakim staršem posebej), kot da dobijo slab zgled, kako družina ne bi smela funkcionirati. V disfunkcionalnih družinah je problem v enem ali obeh partnerjih, ali v prevelikih kulturnih razlikah ali kakšnih drugih osebnostnih razlikah med partnerjema. V takšnih primerih je za otroka bolje, da ima dve ločeni izkušnji kot eno slabo zlepljeno skupaj.
26. maj, 2008 ob 18:37
Vukota, z Milom sem v sorodu “v 18. kolenu”, skratka nisem v sorodu. Moji Đukanovići so doma “ispod Kozarice”. Kaj si misli moja žlahta o njem? Ne marajo ga. Kaj si mislim o njem jaz? Ja, v danih okoliščinah ni nič pretresljivega, če se politik tako obrne. Sam sem bil le enkrat v črnogorskem morju in še to na trajektu, tako da problema ne jemljem osebno. V Črni gori je zelo nerodna situacija. Na delu ozemlja, ki je bilo vedno svobodno, so kar navajeni na to, da imajo svojo državo. Na delu, ki se je priključilo Črni Gori po prvi balkanski vojni, pa so le v času od 1912 do 1918 živeli ločeno od svojih sorodnikov v Srbiji. Pa še ta interval je predolg. Še v tem času niso res živeli v različnih državah. Zato zanje sedanja situacija, ko so v dveh različnih državah ni najbolj ugodna in so seveda jezni na Đukanovića. Problema ne poznam bolj natančno, ne rodbinsko ne teritorijalno, tako da kaj več ne morem reči. Lahko rečem da je ta absurd, ko v Beogradu živeči Črnogorec mora skozi carino, da pride v svojo rodno vas, še en razlog, zakaj preziram Miloševića. Če ne bi bilo “njegovih” jogurtnih revolucij in mitingov resnice, bi danes živeli v isti državi v dveh prijateljskih republikah, ki ne bi bili ena drugi napoti. Še dolgo bo trajalo, da bomo pospravili za Miloševićem in njegovim izsiljevanjem in ozkoglednostjo.
26. maj, 2008 ob 18:38
Prvikrat sploh slišim za moč argumenta. Besedna zveza, ki ne dopušča brezvezno omahovanje. Besede, ki bi jih na glas izgovoril zgolj res profesor.
Kot reševanje računa. Na takšen način verjamem, da je marsikaj lažje reševat. Na matematični način v praktičnem življenju.
Napredek daje tudi možnost izbire ali še naprej živet skupaj ali it narazen.
Tole pa je bil dober intervju. Igor, še naprej Vam želim veliko uspeha.
Sem pa sigurna da ste odličen profesor.
Lp
Irena
26. maj, 2008 ob 19:04
Valentina, pri predsedniških kandidatih sem se obotavljivo odločal (po srbsko kolebao :-) ) med Gasparijem in Türkom. Gaspari je bolj odločno zagovarjal nekatera stališča, ki so mi blizu, Türk pa je deloval bolj umirjeno in združevalno, kar se mi zdi že pri županih, kaj šele pri predsedniku republike, izjemno pomembno. Tudi njegove dosedanje reference v Združenih narodih, njegovo perfektno obnašanje, ko se druži s “kronanimi” glavami, njegov umirjeni nastop med govorom v državnem zboru, ki se niti malo ne loči od njegovega nastopa v evropskem parlamentu, me utrjujejo v prepričanju, da sem se prav odločil. Morda jaz ne bi bil tako popustljiv do vladajoče večine glede ustavnih sodnikov, a spoštujem njegovo odločitev, da kot “predsednik vseh Slovencev” želi delovati povezovalno tudi v okoliščinah, ko ena opcija izsiljuje ostanek slovenske družbe. Njegovo kandidaturo sem tudi izdatno podprl, pa ne v denarju, ki ga nimam pretirano veliko, pač pa na njegovem blogu. Med kampanjo je imel od vseh predsedniških kandidatov najboljše urejeno spletno mesto in na njem sem bil eden od najfrekventnejših komentatorjev.
26. maj, 2008 ob 19:14
Prisrčna hvala, Irena. S komplimenti me spravljate kar v zadrego. Hvala!
26. maj, 2008 ob 19:20
Štrigon, glede tajkunstva… Do denarja imam zelo ameriški odnos. Pripravljen sem se zelo potruditi, da ga zaslužim. Se ga pa ne oklepam. Podobno kot je avto zame prevozno sredstvo in ne statusni simbol, je zame denar sredstvo za dosego ciljev in ni življenjski cilj sam. Ja, priznam, občasno sem fovš sošolcem, sorodnikom in drugim, ki so si ustvarili več materialnih dobrin, a iskreno zavidam le tistim, ki so bolj priljubljeni v svoji družbi in srečni v življenju. Ne verjamem, da so “tajkuni” bolj srečni od mene. Po mojem mnenju jim bo šlo bolje, ko si postavijo kakšen bolj trajni cilj v življenju kot pa kopičenje denarja.
26. maj, 2008 ob 19:34
Borut, kot vam je že B.G. razložil, odrasli ne odločamo o svojih polnoletnih otrocih. Vseeno bi vašemu sinu, če razmišlja o vpisu na EPF, zaupal par koristnih informacij.
Zelo verjetno, da se bova v tem primeru srečala že v prvem letniku. V prvem letniku jaz asistiram pri našem predstojniku. Predstojnik ima kar tri asistente, ki si “razdelimo” sedem skupin študentov in si med seboj pošteno konkuriramo. Najbolj priljubljena pri študentih je asistenka dr. Alenka Kavkler in zelo verjetno se bo vaš sin, tudi če bo uradno v moji skupini, odločil hoditi na vaje k njej. Res pa je, da različnim ljudem odgovarjajo različni pristopi k delu. Sam recimo študente zelo priganjam k rednemu delu, ker je to pač kvaliteta, ki meni zelo manjka in vidim, koliko bi njim in meni koristilo, če bi delali manj kampanjsko. To ni zelo priljubljena poteza, je pa koristna. Tako upam. V drugem letniku predavam izbirni predmet, tako da se me bo vaš sin brez težav izognil. Tudi sam sem isto storil na podiplomcu matematike in se izognil profesorja, ki zelo dobro predava, a ga osebno ne maram. Tako da povsem razumem, če se me kdo hoče izogniti. Čeprav predavam le kako se računajo obresti. Kako se izračuna verjetnost, da bo dobro diverzificaran portelj “držal vodo”. Kako se izračuna elastičnost povpraševanja kupcev po nekem izdelku. Skratka teme, ki še najbolj zanimajo mladoekonomiste in tako res ne vidim razloga, zakaj bi se kdo bal, da ga bom s temi temami idoktriniral v zakrknjenega levičarja. :-)
Seveda pa je ob koncu srednje šole pomembno zelo pretehtati vse možne kariere. Če vas denar ne zanima in vas bolj motivira glasba ali vrhunski tehnični dosežki, potem vam študij na ekonomsko-poslovni fakulteti utegne kljub dobri splošni izobrazbi delati težave. Predvsem pa vam svetujem, da ste ob vpisih na fakultete ambiciozni. Da si izborite najboljšo možno izobrazbo, ki jo zmorete in ste zanjo motivirani delati. Motivirani pomeni, da ste pripravljeni zanjo preskočiti “vaje v bifeju Bruc” in priti na manj prijetne vaje matematike ipd. To je popotnica za celo življenje. Univerziteta ni niti malo socialna inštitucija. Je pa izobrazba najboljša odskočna deska. Jaz npr. sem bil reven, preden sem diplomiral in se zaposlil. (Še od štipendije sem polovico dajal mami za položnice.) Zdaj pa mi finančno gre povsem sprejemljivo. ;-)
26. maj, 2008 ob 19:35
Ne vem, če imam pravilen občutek, ampak zdi se mi, da respondent v tem primeru kar uživa v tem, da vsi debatiramo z njim. Morda bi moral razmisliti o kakšnem blogu.
lp
26. maj, 2008 ob 19:40
Mars, prečital si me v nulo. Ja, res bi moral razmisliti o blogu. Edina težava na blogu je, da moraš izhodiščno temo sam dobro ubesediti in se šele nato razvije debata. Jaz pa sem dokaj len in bi najraje imel samo debato. Imam pa se namen v kratkem preiskusiti tudi v pisanju blogov. A ne v obliki osebnega bloga (vsak dan nimam nove ideje), pač pa v okviru moje stranke - njenega (vzhodno) štajerskega dela.
26. maj, 2008 ob 19:46
Medek, prav imaš. Infiltrirali so me Rusi. Moje pravo ime je Jegor Rajkovič Gretin. Poskušali so me v Mariboru prodati za Korošca, a moj “r” ni zadoščal, ker preveč Štajercev obvlada koroško narečje. Tako me zdaj prodajajo za priseljenca iz bližnje okolice iz bivše skupne države. Kot agent imam nalogo lobirati za podaljšanje trans-sibirske železnice do Kopra.
Ha ha, kaj praviš na to, da bi kdaj skupaj narisala kakšno diarejo. Pri diarejah je treba imeti zabavno idejo z ustrezno bodico in jo znati izraziti matematično jasno in v le nekaj besedah. (V karikaturi ni prostora za replike in dolgovezenje.)
26. maj, 2008 ob 19:48
Cro_hot, hvala! Upam, da te ne bom razočaral.
26. maj, 2008 ob 19:54
Eno vprašanje za g. Đukanovića: Kako to, da ste za predsednika novogoriškega odbora Zares izbrali Branka Tomažiča ?
V Novi Gorici ta možakar ni na dobrem glasu. Velja za osebo, ki je za direktorja Perle nastavil kar svojega sina (po izobrazbi arhitekta), ki je zapravil cca 60 milionov evrov za zgubaško igralnico v Črni gori, ki je odpiral igralnico v davčni oazi Bonaire (tam je menda ustvaril samo 1 milion EVR izgube), ki je na HIT pripeljal družbo Harrah’s z namenom managerskega prevzema HIT-a, ki je vlagal HIT-ov denar v zavarovalnico Triglav z nameno managerskega prevzema Triglava…
Moja opcija na volitvah je bila stranka Zares, vendar če bodo v njej delovali takšni ljudje bom pač volil SD. Popazite, prosim, da ne postanete takšni kot LDS - stranka bogataških odvetnikov z željo po vstopu v parlament in ciljem uveljavljanja interesov odvetniškega lobija.
26. maj, 2008 ob 20:02
Marko, oprosti. Res ni lepo, da se te bolj spominjam po eni debati, kot po celoletnem delu na vajah. Kaj morem. Sicer pa, saj se lahko tikava ne? Ali sva spet zdaj jaz tvoja stranka pa me po službeni dolžnosti moraš vikati. (To se mi dogaja na bankah, ko zaprosim za kredit ali kaj podobnega pri bivši študentki/študentu, ki me potem mora obravnavati kot stranko.) Saj veš, da je moj “ex-katedra” nastop in vikanje študentov predvsem namenjeno ustvarjanju neke distance, ker te sicer študenti vprašajo “a lahko poveš, kaj bo na izpitu? samo naši skupini, ki smo najbolj pridni? …” :-) V tem primeru bi diploma izgubila veljavo.
Imaš pa prav, da imamo na EPF kar nekaj študentov, za katere se izkaže, da jih kaj drugega bolj zanima. Me veseli, da si našel svoj pravi študij. V ekonomiji in businessu pa tudi sam ugotavljaš, da je nastop in image tudi izredno pomemben. Brez marketinga nihče ne kupi tvojega izdelka in morda sploh ne ve, da bi zanj bil zelo koristen. Pa zdaj že delam preveliko reklamo za ekonomijo.
Glede doktorata pa saj veš. Kljub temu da sem pred nekaj urami oddal zadnje korekture (”please respond in 48 hours…”), še vedno ostaja moj evergreen odgovor glede doktorata: “Danes je nekam oblačno, ne?”
26. maj, 2008 ob 20:06
Grem gledat Vroči stol, da dobim diarejo.
26. maj, 2008 ob 20:16
Miro, žal mi je, a konkretne osebe ne poznam. Na primorskem koncu zelo zaupam koprski predsednici - bivši urednici Primorskih novic. Ne upam si napamet ocenjevati na podlagi tvojega nezadovoljstva. Veš, vsakdo ki pride v politiko nanovo, prinese seboj svoje zdrahe. Normalni ljudje se s politiko praviloma ne ukvarjajo in se začnejo s politiko ukvarjati šele, ko se politika začne ukvarjati z njimi. Enostavno, v politiki je preveč negativne energije, da bi to normalnemu človeku predstavljalo veselje. Se pa s kolegi trudimo, da bi bili boljši od generacije pred nami (torej od osamosvojitevene generacije politikov). In računamo na menjavo generacij. Imaš pa prav, da je vedno treba biti pozoren, ali kdo poskuša skozi stranko uveljaviti neke svoje materialne privilegije. Glede načelne drže do tega problema zelo zaupam našemu predsedniku Golobiču. Zastopanje javnega interesa naspram zasebnemu se mi zdi ena od njegovih močnejših značajskih potez. Seveda pa vsem gledam pod prste, vključno s predsednikom. In prepričan sem, da isto velja v obratni smeri.
26. maj, 2008 ob 20:28
Revolucija, ne spomnim se Šrotove žene. Večino študentov srečam samo na izpitih, saj se na vajah razporedijo med kar tri asistente. Tudi sicer je pri nas zelo veliko študentov, tako da se kar bojim iti na čage, ki jih organizirajo moji prijatelji. Tako sem že večkrat srečal kakšno študentko, ki je potem vsem na čagi razlagala, kako nenormalno strog sem na izpitih in kako težke vaje sem vodil, a jaz potem ostanem v zadregi in se te punce sploh ne spomnim. Potem se počutiš neprijetno. Drugi vedo vse o tebi, ti nič o njih. In ne najdeš kakšnega pametnega izgovora, razen da boš naslednjič poskušal bolj razumljivo in prijazno razlagati in imel več razumevanja za tiste, ki ne vkapirajo takoj, in da boš na izpitih bolj življenjski in manj moralističen.
A veš morda, pri kom je Šrotova diplomirala? Praktično nihče za mentorja na EPF ne izbere matematika. Malo živimo še pod vtisom, da nas ne kolegi ne študenti nimajo za meanstream katedro in se nas izogibajo, malo smo si pa tudi sami krivi, ker ne poznamo dovolj marketinških pristopov, kako narediti svoje diplomske teme zanimive.
26. maj, 2008 ob 20:39
P.S. Sem že našel odgovor sam. Diplomirala je pri prof. Strašku. Ker nisem ekonomist, bi ga okarakteriziral kar kot makroekonomista. Upam, da nisem napisal preveč po domače. Ne, jaz ga nimam za mladoekonomista, čeprav ima podobno izobrazbo kot večina mladoekonomistov. Prijeten dečko, prof. Strašek. Močno dvomim, da ima sam kakšne politične ali prevzemne ambicije. To ga, po moje, bolj zanima teoretično.
26. maj, 2008 ob 20:42
Medek, jaz bom “Vroči stol” kar preskočil. Že brez tega je snovi dovolj. Je pa res, da včasih potrebuješ kakšno polurno izpostavljenost, da dobiš pravo inspiracijo.
26. maj, 2008 ob 21:07
@Đukanovič: brez zamere, ampak tole neskončno komentiranje meji na smetenje. Je res treba odgovarjati vsakemu posebej v posebnem komentarju?
Zgornje vprašanje je seveda retorično…
26. maj, 2008 ob 21:10
Igor,
morda se strinjam, da so na EPF-ju boljši profesorji kot na ˝no- name˝ šolah, vednar zgolj na papirju. V praksi se mi pa zdi, da je EPF še vedno preveč staromodna, neprilagodljiva ter predvsem preveč tradicionalna v stilu: ˝če je 100 let že tako, potem je je tudi za vas dobro˝. V čemer se ne morem strinjat in menim, da je v tem pogledu ˝konkurenčna˝ šola v mb VPŠM dosti bolje organizirana. Prav tako je še vedno premalo argumentov, tudi pri ocenjevanju. Pa ne mislim, zdaj glede tega, da je negdo strog. Torej premalo argumentov. Da o kakšni papirologiji ter referatih za š. zadeve niti ne govorim…
Žal se privatne šole dosti bolje potrudijo, koliko spremljam in če je tako, potem naj ukinejo po 2 skupini na leto….
Seveda ne želim posploševati, so tudi izjeme, vendar v večini primerov profesorjev je še vedno tako. A zgleda, da se te izjeme odločajo, da bi čim prej odšli iz tega EPF-ja (Ti, Gabrijan že tak odšel….itd)
Lp
Rok
26. maj, 2008 ob 21:32
Igor, kaj če bi imeli za začetek kakšen lahkoten sproščeni blog tudi na strani ZARES-a. Vsakemu bi lahko sproščeno odpisali in debate bi bile kar žive, pa tudi zelo v času. In kot zdaj bi se tudi v prihodnje namesto da bi marsikdo ki ponavadi ne hodi na bloge odločil, ko več ne bi zmogel teme o resni politiki marsikaj napisal tudi na takšen način. 24 ur na dan še politik ne more gruntat o politiki.
Lp I.
26. maj, 2008 ob 22:53
Đukanovič…
Ja tisto o “tajkunu” je pa bilo tako malo za hec.
Zato sem ga tudi dal med navednice.
Veš mislim, da so tajkuni prav okrutni kriminalci, ki pa jih zakonodaja iz raznoraznih perverznih razlogov ne obravnava.Sploh pa če pomislim, da je najverjetneje veliko začetnega (zagonskega) kapitala prišlo iz znanih poslov na začetku 90-tih let…
Podprl bi politiko (politike ali politika), ki bi bili tako ljudska, da bi nadaljevala tam kjer so naši misleci končali (Cankar) pred prihodom kraljevine SHS… Žal se pa je vmes zgodilo vsemogoče…
27. maj, 2008 ob 0:27
hahahaa… zdej vse razumem …
…če ni problema, si ga nardimo,da ga potem lahko rešujemo…
27. maj, 2008 ob 0:40
vidim, da je tukaj na Vesti stranka Zares odkupila ali pa podkupila veliko novinarjev in ostalih delujočih na Vesti…pošteno bi bilo, da naredite intervju še z ostalimi, ki so pripadniki drugih strank ali pa pa sploh niso politično opredeljeni kar je še najboljša opcija tukaj v Sloveniji saj je vse posrano od gat naprej do vratu, in ta gnilaolitika vstopa v vse pore človeškega življenja! In politika bo gnila še naprej dokler ne bodo začeli ljudje razmišljati in delovati bolj etično, naperjeno v svetovni etos ne samo do prvega zaselka, in trenutno je ni stranke v Sloveniji, ki bi bila sposobna voditi neko etično naravnano politiko, politiko, ki bi DEJANSKO bila brez primesi politike, in ki ne bi bila sama sebi namen, ki ne bi stremela k absolutom, ideologijam in dogmatizmom kar počnejo vse stranke od prve do zadnje…politiki bi morali biti ljudje, ki bi delali za ljudi in ne za svoje politične šefe in ožje družinske člane katerim podarjajo delovna mesta vse povprek!za vzgled si vzemite Trockega, morda delno tudi Marxa in ne bi škodilo če bi današnji politiki prebrali kakšno filozofsko obarvano knjigo, da jim posveti žarek upanja v njihovo trdo betico, ki zna brati samo številke in se podrejati totalitarizmu! človek ne more in nikoli ne bo mogel zoreti in dozoreti ob številkah in branju ekonomskih podlistkov itd., včasih bo treba odpreti tudi kakšnega nemškega klasika, morda kakšnega starega Grka, podvomiti skupaj z Descartom in Berkeleyem, stopiti na politično pot z W. Kymlicko, ki z svojim političnim vedenjem prekaša vse Slovenske politike od prvega do zadnjega. Knjige so zato, da se berejo in da nam pomagajo rasti, in ne zato, da se z njimi podkuri v peči…in dokler bodo ekonomisti vladali tej deželi smo u pizdi, saj svet gledajoč z številkami lahko pelje samo v totalitarizem in ideologijo, kakor je svet že popeljal mnogokrat poprej! in kakao je rekel T. W. Adorno, daljnega leta 1931; ni daleč več svet, ki nas bo od frače pripeljal do mega bombe, kaj se je zgodilo leta 45 pa vemo vsi…Politika je bila in bo kurba, kurba od katere se boste nalezli bolezni in jih prenesli na potomce in vaši potomci na svoje potomce itd..ta kurba nas je stala mnogo življenj nikar ne pozabite tega, mnogo več kakor vsi križarski pohodi skupaj…
27. maj, 2008 ob 8:09
Sifra, v matematiki ta princip deluje. Izmisliš si imaginaren problem a la iskanje velikih praštevil in čez sto let se vsi izdajatelji kreditnih kartic tepejo za tvoje rešitve. ZDA jih ne dovolijo izvažati (varuje jih protiteroristična zakonodaja).
Bolj pogosto pa matematiki rešujemo na abstrakten nivo okleščen problem ene stroke npr. elektrotehnike in čez 50 let ekonomisti, biologi in kar vsi po vrsti ugotovijo, da je ista tehnika uporabna pri reševanju njihovega problema.
Tako so novinarji opazili problem pomanjkanja demokracije (in preveč čredokracije z vseodločujočim Vodjo črede). Ko rešimo njihov problem, se bo oglasil še marsikdo. In bo rekel tudi mi bi uporabili isto formulo, tudi mi hočemo več demokracije.
P.S. Bova nadaljevala, ko nas vržejo z naslovnice. (Priznam: slab izgovor. Dejansko sem pozen na neko tečno sejo.)
27. maj, 2008 ob 10:05
Ni blema, Štrigon. Opazil si, da sem rad v središču pozornosti, tako da obožujem šale, še posebej tiste na moj račun. Seveda ne smejo vsebovati elementov nasilja.
27. maj, 2008 ob 10:08
Lojzka, prav imaš, da sem iz spletne televizije naredil domačo klepetalnico. A mislim, da ni tako hudo. Če vas kateri od mojih sogovornikov ne zanima, z lahkoto preskočite moj odgovor njemu, saj je iz prve besede takoj razvidno, komu odgovarjam.
27. maj, 2008 ob 10:13
Ekonomist: Tako razmišljaš in na to imaš vso pravico. Konstruktivne kritike si kar zapomnim, tako da bom razmislil, če je v tem kaj zame.
27. maj, 2008 ob 10:22
Hope: Zakaj pa ne? Na Zaresu itak imamo najbolj založeno in najbolj obiskano spletno stran, tako da tudi tovrstna posodobitev ne bi bila izven konteksta. Če bo le denar za dovolj močan strežnik (računalnik)…
27. maj, 2008 ob 10:27
Donvito, ja seveda. Politiki, oziroma vsaj kakšen politik v vsakem timu tj. vsaki stranki mora dobro razumeti osnovne pojme zgodovinskega in filozofskega razvoja države. Večinoma pa se v parlamentu rešuje tekoče probleme. In ti so povezani z denarjem. Ki ga je vedno premalo. In ga je treba optimalno razporediti med razne pravice in ga zagotoviti skozi razporeditev dolžnosti. Tako je tu veliko dela tudi za ekonomiste in pravnike. In vsak tim si lahko veliko pomaga, če ima zastopane še druge profile: novinarje, matematike, kulturnike, učitelje…
27. maj, 2008 ob 11:08
Tale moj komentar bo št.90.
Dober rezultat.
Ali ni zanimivo, kako lahko politično opredeljena relativno neznana oseba pritegne pozornost ?
To je znak, da potrebujemo v tej naši mali deželici “bolj zelenih sosedovih travnikov” nove ljudi
v politiki.
27. maj, 2008 ob 12:17
@štrigon, a si opoazil kdo je največkrat komentiral ?
joooj !
kwa je to ?
eni ljudje so res potrebni pozornosti in razpoznavnosti, ampak moje “STROKOVNO” mnenje je, da je s takimi ljudmi nekaj narobe.
27. maj, 2008 ob 12:38
Ne vem… Žal se ostali politiki ne odzivajo na takih forumih.
Sicer pa, ko poslušam npr. Pahorja v njegovih slavo-samospevih, a je z njim vse o.k. ?
27. maj, 2008 ob 13:09
Igor Đukanović, nezadostni in zavajajoči odgovor.
Škoda, še en Zaresovec, ki je že vzgojen “lažnjivec”.
Ampak vseeno
lp
27. maj, 2008 ob 13:21
Predlagam, da si poleg prebiranja Vesti najdete še kak hobi. Večkrat bi lahko tekli po poti Nesovega teka, morda bi pomagalo.
lp
27. maj, 2008 ob 14:47
konec o cem ti to govoris?
Moram pa reci, da je tukaj za spremembo bolj zanimivo brati komentarje kot pa poslusati prispevek. Pa ne zato ker je prispevek slab. Le tako naprej Igor…
27. maj, 2008 ob 17:25
@konec
Predstavi nam dejstvo, ki ga bo “lažnjivca” nedvomno postavilo na laž.
Čeprav glede na tvoje pretekle komentarje dvomim, da si česa takega sposoben, nenazadnje je za to, da nekoga postaviš na laž, prvo potrebno razumeti, kaj je človek dejansko povedal, in drugič najti dejstvo, ki pravi drugače.
27. maj, 2008 ob 17:58
Pa ne zato ker je prispevek slab.
27. maj, 2008 ob 18:02
Aha dolocenih znakov se ne da pisati… Mi je malo odrezalo. Po tem sem naredil puscico
“Pa ne zato ker je prispevek slab.” in napisal nekaj v tem stilu
Upam, da me kdo ni narobe razumel. Nikakor nisem mislil, da je prispevek slab… ni pa interaktiven in to dela tukaj komentarje zanimivejse…
27. maj, 2008 ob 20:57
Že to da se nekdo izpostavi, da pove kar misli je rizik, sploh če daš vsem plac da pišejo in rišejo po lastnem izboru besed.
In človek se je izpostavil, bil odkrit in kaj dobi?
Kako se že reče? Štajersko ikebano!
Kaj bi bilo če ne bi odpisal in bi se spolnal vsak drugi dan?
Potem pa bi bilo vse OK. By the way (razumem ampak ni prav)!
28. maj, 2008 ob 1:51
@all
Uh, si ne predstavljam, kako bom, če bom res potrjen, uskladil svoje redne obveznosti s kampanjo, če mi že pri enem interaktivnem intervjuju na Vesti ne uspeva najbolje. No, kakorkoli tole debato lahko tisti, ki smo si shranili link nadaljujemo tudi off-line. Lahko pa mi tudi pišete na igor.mat z zares.si, ali me najdete na naši domači spletni strani
http://www.zares-podravje.si/
Tu bodo tudi moji blogi, ko kakšnega končno napišem. V glavi imam že nekaj idej, a treba se je vsesti, segreti stol in kaj napisati.
Do takrat pa se strinjam Mars, bom moral malo več tekati. Zmeren vsakodnevni tek je izredno dobra navada za vse intelektualne poklice. “Uravnoteži” te, da si sposoben veliko več presedeti za računalnikom. In NESov tek je ravno to, kar obožujem. Sem zelo družaben in mi veliko pomeni, da ne rabim teči sam. Ko sem kot študent začel vsakodnevno teči, mi praktično nikoli ni bilo treba teči sam. Dandanes smo se pa stara klapa razkropili po Sloveniji in ima vsak veliko svojih zasebnih skrbi, pa tudi predaleč narazen živimo, da bi skupaj trenirali. Poleg NESovega teka mi je bil zelo všeč tudi Samsungov, ki smo ga imeli pred leti v Mariboru, pa tudi olimpijski (junijski) in Vivicita (prvi pomladanski tek). Nekaj sto rekreativcev, ki tečejo skupaj, je recept za prijeten dogodek. Za mariborski maraton na 42 km, pa se nisem uspel pripraviti. Ker mi ni uspelo takrat pred leti, si verjetno nikoli več ne bom vzel toliko časa. Podobno, če ne kandidiram na državnozbrskih letos, si verjetno ne bom nikoli več vzel toliko časa za priprave. Zato bi mi bilo žal izpustiti te volitve.
Štrigon, seveda potrebujemo spremembe in zdaj pol leta pred volitvami je plaz spremembe zahtevajočih premočan in nič ga več ne more ustaviti. Zanimivo bo edino videti, v katero smer točno se bo plaz usmeril. Torej jeseni spremembe bodo. Edino podrobnosti še ostanejo za doreči.
@Marjeto, kdo si pa pričakoval, da ima mene najbolj rad in ve vse o meni, tako da lahko na vsako vprašanje res natančno odgovori?
Sicer se vam pa vsem zahvaljujem za komentarje. Evo prebili smo stotico (skupaj z mojimi petdesetimi seveda :-) ). Mene je bolj skrbelo, da bo na koncu “(0)” komentarjev, da nov obraz na blogih in v politiki ne bo nikogar zanimal. A se je izkazalo obratno. Ne le, da nedvoumno hočemo spremembe v politiki, vse nas zanima tudi, kateri novi obrazi bi utegnili biti sprejemljivi.
28. maj, 2008 ob 9:02
Igor, poleg tvoje simpatičnosti in odprtosti, kaj lahko pričakujemo od tebe po volitvah.
28. maj, 2008 ob 9:22
Igor Đukanović, uspelo ti bo , v tako nazadnjaškem okolju, ti bo gotovo uspelo.
Komunističnim nostaligikom v Sloveniji uspe vedno.
28. maj, 2008 ob 12:38
konec in kaj je narobe z komunizmom ce ga primerjamo kapitalizmom? Nekje se bojis drzave, drugje pa delodajalca in drzave. Radi pa tudi pozabljamo da smo v komunizmu ziveli cloveka dostojno zivljenje in ne suznstvo. Pac jaz se spomnim le od 80 let naprej, ker sem premlad… Sploh pa Jugoslavija ni imela komunizma ampak bolj socjalizem… Zastopim pa da je kaksen razlascen tajkun bil na socjalizem jezn, ampak naj ti povem, da JJ ravno poziva k tem, JJev zaveznik Jelincic pa celo na streljanje ljudi. Kaj je toraj pravzaprav drugace razen to da so bogati bogatejsi in revnimi revnejsi?
28. maj, 2008 ob 15:00
Obstajajo dve vrste ljudi, pozitivci in negativci. In @konec je na žalost negativec. Po svoje mi ga je kar malo žal, da je tako ranjen, da vidi vse naokoli črno. Saj s črno barvo ni nič narobe, vendar so mi ljubše svetlejše, bolj tople barve.
28. maj, 2008 ob 15:10
konec, nostalgik, ki se mu toži po časih, ko sta bila nacizem in fašizem konformistično in v okvirih spirale molka splošno priznana kot center politične in ideološke misli.
Moram priznati, da sem sprva padal na tvoje tendenciozne komentarje, zdaj me pa že zabavajo, saj se ponavljajo in taki vlečejo kot jara kača. Skratka zamenjaj vsaj nik, da bo kaj novega.
28. maj, 2008 ob 15:35
Aja pazabil sem da je ponovno greh reci karkoli cez drzavo in vlado. Si takoj oznacen za narodnega izdajalca…
28. maj, 2008 ob 17:13
V politiki so res potrebni novi obrazi. Pohvalno je, da posameznik pove kaj ga moti, kaj mu je všeč in kako bi to spremenil. Da zraven stališč postavi tudi svoj obraz je potrebno tudi nekaj poguma.
Igor, upam, da ti bo uspelo v politiki.
Vprašanje: Kaj meniš o legalizaciji marihuane?
28. maj, 2008 ob 17:20
B. G., tvoje vprašanje mi je kar dalo misliti. Kaj od mene lahko pričakujete po volitvah? Odgovoril bom v dveh korakih. Kaj od mene ne pričakujte in kaj pa lahko pričakujete.
Okvir za delovanje poslanca je njegova stranka. Konkretno: predvolilni program je za poslanca zaveza, iz katere ne bi smel izstopiti. Jaz sem vegetarijanec, a v našem predvolilnem programu ne bo nekih posebnih obljub vegetarijancem. Tako od mene ne pričakovati, da se bom v parlamentu zavzemal, da se s proračunskimi sredstvi zgradi veriga vege poceni restavracij po zgledu McDonaldsov. To enostavno ni bil del obljube in bi bilo zavajanje volilcev, če bi nato v njihovem imenu kaj takšnega promoviral.
Torej nameravam ostati v okviru predvolilnega programa. Naslednje tvoje vprašanje je gotovo “ja, kje pa je dodana vrednost” oziroma “zakaj naj stranka kandidira ravno mene?”. Menim, da ni slabo, če je v poslanski skupini matematik. Matematikom je privzgojeno jasno, natančno in zgoščeno izražanje, tako da verjamem, da bom v državnem zboru lahko stališča uspešno zagovarjal in tudi pomagal izpiliti zakonodajo. Medtem ko večino zakonodaje predlaga vlada, jo pa parlament v nekaj branjih izpili ali razvodeni. Mislim, da ni vseeno, kdo pri tem sodeluje. Meni recimo je recenziranje in piljenje člankov v veliko veselje in mislim, da bom glede tega koristen.
In nenazadnje. Učil sem se enostavne formule (ti boš gotovo pripomnil, da gre za približek) “democracy = majority rule + minority rights”. Če se v stranke združujemo, zato da tako veliko lažje kot posamezniki oblikujemo kritično maso in izoblikujemo kvalitetna večinska stališča, pa ni za prezreti niti pravic manjšin. Pa naj bodo to vegetarijanci ali etnične manjšine. Mnenja, ki se oblikujejo v državnem zboru, so pogosto neprijazna do slovenskih državljanov, katerim slovenščina ni maternji jezik. To se mi ne zdi prav. Mislim, da bi že s svojo prisotnostjo blokiral takšna neproduktivna izživljanja. Kolektiv, ki ne ceni vseh svojih članov, je pri reševanju nalog, ki so pred njim, manj učinkovit.
Upam, da sem vsaj delno odgovoril. :-) ?
28. maj, 2008 ob 17:29
P.S. V Sloveniji (pa tudi drugod) se pogosto z metodo deli in vladaj ustvarja na nesporazumu temelječi konflikt. Najbolj tipičen nesporazum v družbi je, da je solidarnost omejena. Zato naj se skupine, ki solidarnost potrebujejo (matere samohranilke, nezaposleni, nizko izobraženi, Romi, priseljenci, alkoholiki) med seboj stolčejo, do koga naj bo družba solidarna, koga pa naj povozi. To ni pravi pristop. Treba je razmišljati, kako čimveč državljanov (in po potrebi še drugih) vključiti v družbo in tako povečati prihodke cele družbe (BDP). Ravno čez pol ure imamo v Mariboru forum na to temo. Kako različne odrinjene skupine nazaj vključiti v takoimenovana socialna podjetja. Tu niso mišljeni le invalidi, ampak vsi težje zaposljivi. (Recimo Romom je pogosto težko najti službo, ki odgovarja njihovim kompetencam, a v njej obenem ne bi bili šikanirani. Vsi se pa strinjamo, da želimo, da Romi delajo in si sami služijo kruh in svojim otrokom dajejo še boljši zgled.) Tu je še veliko “podobnih” skupin ljudi z neperspektivno izobrazbo ali zdravstvenimi težavami, ki jih je treba vključiti v socialna podjetja, ki ne temeljijo na profitu, pač pa zgolj na vključenosti in to samovključenosti (brez nevem kakšne solidarnosti). Z ustrezno znižano stopnjo davčne obremenitve lahko prej nerešljivi problemi borze postanejo veseli zaposleni ljudje, ki se počutijo sprejete in koristne v svoji okolici. v takšnih podjetij je po starih kapitalističnih državah 10% vseh zaposlitev. Mi pa smo ta vidik spregledali in ga nismo ustrezno uredili. Torej kdo potrebuje takšne davčne spodbude in koliko, da niso potuha a so velika pomoč.
28. maj, 2008 ob 17:40
Didi, legalizacija marihuane je nerodno vprašanje. Med tem ko mene osebno kadilci marihuane ne motijo (osebno mislim, da je marihuana zdravju približno toliko škodljiva kot tobak), pa gre zakonodaja v nasprotno smer. Marihuana je za zdaj nelegalna droga, največja nevarnost pri njeni uporabi je, da prideš v stik z dilerjem, ki ti v trenutku tvoje šibkosti lahko ponudi močnejšo nelegalno drogo. Zato ni presenetljivo, da se številni ljudje dobre volje zavzemajo za legalizacijo marihuane in so jo v nekaterih državah tudi dosegli.
Vendar je legalizacijo ene droge (marihuana) zelo težko zagovarjati v družbi, v kateri je trenutno na pohodu kriminalizacija preostalih legalnih drog (tako tobaka kot alkohola). Bil sem med prvimi borci za pravice nekadilcev, a se mi sedanja protikadilska gonja zdi že malo predimenizionirana. Ne zdi se mi pa predimenzionirana gonja proti alkoholu. Konkretno alkoholu na cestah. Mislim, da bi si policisti morali vzeti več časa, da spravijo alkoholizirane voznike z ceste. Pri tem je pomembno, da te čimvečkrat “dobijo”. Aha, spili ste dva deci vina. Napihali ste 0,34 promila. A se zavedate, da bi še malo pa bili v prekršku. In tako dalje. Nisem pristaš takojšnjih zelo ostrih kazni. Pedagoški princip je, da pravilo velikokrat ponoviš in šele če res nikakor ne zaleže povišaš glas. Tako da sem pristaš pogoste kontrole prometa ob zmernih kazni. Da o pod vplivom alkohola povzročenim tihim in glasnim nasiljem v družinah niti ne govorim. Le da je to vprašanje še težje rešljivo.
Kot vidiš, se tvoje navidez enostavno vprašanje hitro zelo zakomplicira. V tipični slovenski fovšiji bi legalizacija marihuane naletela na odmev “a drogeraše intelektualci podpirate, nas pijančke pa dol tolčete; ni pošteno”. Res ni pošteno, da so problemi tako komplicirani. :-)
28. maj, 2008 ob 18:02
Se strinjam. Ni pošteno, da so problemi tako komplicirani.
Gonja proti kadilcem je že davno prestopila mejo dobrega okusa. Smo se pa nekako prilagodili in se sprijaznili z diskriminacijo kadilcev.
Alkohol je del naše folklore in tradicije, alkoholizem pa že nekako podzavestno sprejemamo kot nekaj kar pač ni uredu, ni pa hudo.
28. maj, 2008 ob 18:09
Kultura pitja mislim, da se postopoma izboljšuje, do širokega konsenza, da alkohol ni tako neproblematičen kot se nam zdi pa je še dolga pot. Glede kazni pa mislim, da so si same sebi namen. Problema nesreč na cesti ne bodo rešine (kar vsi vemo), mogoče bodo pa bo država z njimi nabrala za kakšen dodaten tank.
Marihuana se mi ne zdi tako problematična, za njeno legalizacijo pa po mojem mnenju manjka politične volje. Oportunitetni stroški se verjetno zdijo politikom previsoki. :)
29. maj, 2008 ob 8:40
Alkohola če si polnoleten lahko kupiš kolikor češ.
Do večera si nabaviš toliko, da je že lahko nevarna za življenje, oz. bližje Matildi.
Pri travi pa za pljuča ni škodljivosti take kot pri navadnem cigaretu s katranom.
Več nikotina, več katrana.
Dokler mlado telo raste in se razvija še zdravila niso vsa predpisana za rastoče,
kaj šele trava. Vpliv na možganske celice je destrojerski, povzroča halucinacije,
neobvladljivost realnega stanja.
Poznam nekoga, ki je dosti mlajši in smo se o tem
pogovarjali, zato v času odraščanja ni zdravo.
Legalizacija za potem, ko je nekdo odrasel, pa je čudno,
da je še vedno v takšni prepovedi.
V nekaterih državah imajo na recept,
drugod imajo kar svoje, da ne zapravljajo denarja,
nekje pa enostavno greš v cofi šop in kar naročiš,
kot v slaščičarni…
Legalizacija bi dala manj možnosti prekupčevalcem,
zato bi bilo tudi kriminala manj.
Za kraj, to so kadili že v pamtiveku,
vsak poglavar je kadil.
Igor, nameravate iti kot poslanec v parlament?
Samo vprašam.
Lp
29. maj, 2008 ob 11:03
Alkohol, tobak ter mehke in trde droge sami po sebi niso problem. Problem je požrešnost človeka in pomanjkanje zdrave mere.
Po moje je legalizacija “del rešitve in ne del problema” (kot Podobnik nedavno o biogorivih). Si pa mislim, in v tem si delim prepričanje s Hopeom, da je nelegalnost velik biznis, in če kdo bi se dilerski sindikat hitro odzval na vsak poskus legalizacije, saj bi to pomenilo nekaj socialnih problemov več. S stališča države bi jih s tem rešili še več … ampak neformalni stiki imajo pač prednost pred službo, saj, velik del državnega aparata dela na lovljenju porednežev … pa smo spet pred novimi socialnimi problemi … ampak mladina … ah, sprememb tako nihče ne mara!
29. maj, 2008 ob 11:13
Saj legalizacija bi bila rešitev in tisti, ki služijo na tak način bi odpadli s tem.
Ne bi rekla, da imajo države ki imajo legalizirano to toliko ali več kriminala kot mi.
Prej menda manj glede tega.
Samo kako to uredit? Da spet ne rata velik hokus-pokus…
29. maj, 2008 ob 15:40
Nikogar ne moreš omejevati. Če mu kaj prepoveš, je še slajše. Do prepovedanih substanc ima vsakdo dostop, legalno ali nelegalno. Vse pa je v glavi vsakega posameznika, ali se zna samoomejevati ali pa je odvisnež, ki pač ne sme posegati po nobeni opojni substanci. Torej, sam bi dovolil dostop do mamil v lekarnah z osebno izkaznico, hkrati pa bi osveščal šolarje in zdravil zasvojence z zaslužkom od prodaje. Mislim, da bi bilo potem manj odvisnikov, kot sedaj, s tem pa tudi manj kriminala.
29. maj, 2008 ob 16:50
Prav zanimivo opazovati, kako so se “bivši komuniati” spremenili v neke vrst zahodnih anarhistov.
29. maj, 2008 ob 17:29
Tole B.G. bi bil pa dober sistem. Lahko bi se šlo v to smer.
29. maj, 2008 ob 19:15
V domači politiki so potrebni novi obrazi, drugače nas bojo Hrvati še zmeri držal za jajca pr meji zarad orožja. Če torej želimo v resnici katero stvar spremeniti na bolje, se bomo v prihodnosti lahko zanesli samo na svoje ideje.
Igor, ko je Dominik popeljal SMS v parlament se ga spominjam predvsem po tem, da je govoril o konfliktnosti sistema … na načelnost je sicer skozi mandat pozabil, ampak to je že povsem druga zgodba.
Ko se bo zakonodajno telo osvobodilo primeža izvršnega, tako da prvo ne bo zgolj apologet drugega in njen zvesti prikimovalec, si lahko nadejamo ponoven vzpon parlamentarne demokracije, ki je resnici na ljubo v tem času nekoliko v krizi, in bo poslanec več kot le glasovalec.
Torej, sestop z oblasti priljubljenega vodje bo po mojih pričakovanjih boleč, saj je pri njemu in tistih, ki mu lahko tako zvesto sledijo do bridkega konca, želja po vladanju veliko bolj prisotna in izražena, tako da je njihov maneverski prostor za predvolilne aktivnosti zelo predvidljiv: za vse bojo itak krivi komunisti pa prejšnje vlade pa komunisti.
Novi obrazi in smele ideje.
30. maj, 2008 ob 5:38
Konec, najbrž poznaš formulo za volumen piramide: V = 1/3 O v, ena tretina osnovnica krat višina. To formulo se vsi učimo, čeprav ni pretresljivo pomembna. Že podobna formula za stožec je bistveno pomembnejša. Še pomebneje pa je, da ne le v dvodimenzionalni geometriji pač pa tudi v tridimenzionalni imamo preproste formule. To spoznanje pozneje nesemo v fiziko.
Podobno vprašanje marihuane ni pretresljivo pomembno. Legalizacija marihuane bi bisteveno izboljšala življenje le pešici ljudi. Večina itak najbolj učiva v tem, da enkrat v življenju prekrši pravila in naredi nekaj prepovedanega a ne nemoralnega. A je to vprašanje standardno v vsakem testu, ki meri, ali je oseba bolj liberalna ali bolj avtoritarna. In pri tem vprašanju je večina slovenske družbe izjemno avtoritarna. Saj bi sicer policija prej ali slej nehala s svojimi racijami nad posevke industrijske konoplje. Kolikokrat so se že zmotili, a to praktično nikogar ne moti, saj se zdi kot, da s tem opravljajo izjemno pomembno družbeno delo. Še bolj se mi zdi hecno, ko v časopisih berem, da policijska racija v/pri diskoteki ni bila neuspešna, saj so zasegli 20 g marihuane… ;-)
Osebno sem se marihuani poskušal izogniti, a me niti malo ne moti, da se veliko mojih kolegov ni poskusilo izogniti. Celo rednega uživalca poznam. (Ne sprašujem ga, kako pride do nje in verjetno mi ne bi bil pripravljen zaupati…) Je pa moja izkušnja z marihuano natanko enaka kot pri Billu Clintonu: “I did not inhale”. Enkrat me je družba v študentskem domu nahecala in šele po koncu “obreda” mi je kapnilo, da je tista reč res bila “trava”.
Tvoja komentar o hipijih pa razumem takole. Tisti, ki se v prejšnjem sistemu nismo počutili pretirano utesnjene (razen morda res ob prevratu), smo bolj nagnjeni k občudovanju hipijev. Ja, drži. Socialne pravičnosti nam v Jugoslaviji ni manjkalo, tako da so naše zahteve bile podobne hipijevskim. Ne problemov reševati z vojnami (ko račune plačajo tisti, ki sedaj več niso volilci) in naj se družba dodatno liberalizira in demokratizira. Nismo pa videli preboja v rešitvi nacionalnega vprašanja, ker se na tej osnovi nismo počutili pretirano diskriminirane. No, ja. V vojski sem si res edini upal gledati prenos TV dnevnika iz Slovenije, a to so bili vojaški pritiski, ki jih itak nismo imeli za legitimne pač pa avtoritarne.
30. maj, 2008 ob 5:47
Nogavička, tudi mene zelo iritira, da ne moremo in ne moremo urediti dobrososedskih odnosov z Hrvati. Do onemoglosti se zapletamo glede meje. Tujci nas sprašujejo, koliko kilometrov meje je spornih. Ko dobijo odgovor npr. 10 km, mislijo, da govorimo o 10 kilometrih v globino in ne po dolžini. ;-)
Realni problemi so drugje. Hrvati so npr. izjemno zainteresirani za slovenske ceste. Konkretno cesto skozi Maribor od Zagreba do Graza. Tu je naš del od Gruškovja do Šentilja ravno najbolj problematičen. Jaz se ne bi postavljal, da nam gre boljše in imamo večji BDP na prebivalca, pač pa bi pošteno povedal, da nimamo dovolj denarja. In bi v Zagrebu priznal, da bomo izjemno veseli, če nam pomagajo dobiti kakšen evropski ali drugačen UGODEN kredit za to cesto. Ugoden pomeni, da je obrestna mera do poplačila vseh naših obveznosti zanj dolgoročno manjša od sprotnih dobičkov, ki jih s to cesto pokasiramo od uporabnikov + od ugodnih posrednih učinkov na gospodarstvo.
V takšnem (tudi deklarirano) konstruktivnem ozračju bi se, upam, gradnja tega ozkega grla vsaj malo pospešila.
30. maj, 2008 ob 13:22
Po pregledu raznih postov sem vedno bolj prepričan, da bi ne dal v upravljanje Zaresovcu niti štale s par kravami.
30. maj, 2008 ob 14:02
Ja, konec, si mislim. Ampak, vseeno, vsaj zavolj jasnosti pač: komu od svojih pa bi zaupal zgoraj omenjeno štalo s tistim parom nič krivih in nič dolžnih revic?
30. maj, 2008 ob 14:22
Konec, za krave res nisem nikoli samostojno skrbel. (Razen, ko so naši prvi stanodajalki v Sloveniji pobegnile iz električnega pastirja v koruzo, sem odenkrat bil jaz odgovoren.)
Sem pa imel kot najstnik koze. In ti? Bi znal kositi vsaj lucerno? ;-)
30. maj, 2008 ob 15:55
Ups. Donvito, prav si imel. Tudi mariborski Zares uporablja Petkovo klimo. Bolje rečeno, klima je nameščena v prostorih, ki smo jih najeli. Vendar so nazadnje, ko sem bil tam (pred nekaj tedni, ko še ni bilo +30) zračili kar skozi strešno okno. Se ni splačalo uporabljati za par ur. Upam pa, da so jim v tej vročini klimo že poštimali. Jaz osebno je ne rabim (in je tudi v svojem kabinetu na eku zgornjega nadstropja -> izračunaj temperaturo!, nimam), a jo ostalim privoščim.
30. maj, 2008 ob 16:09
Vera, upanje, ljubezen.
@Hope
Jaz sem še na prvi stopnički. Verjamem, da bomo jeseni pometli z vladajočo kliko in njihovimi orožarskimi in ostalimi lobiji. Seveda bom v tej tekmi tudi sam sodeloval, ne vem pa še na kateri poziciji.
Pot do poslanca je približno takšna. Najprej te kdo od članov stranke Zares mora evidentirati kot možnega kandidata. Nato se o kandidaturah pogovarjamo na raznih organih stranke, a o njej odloča le svet stranke, ki ga poleg sedmih poslancev, sestavlja še dobrih dvajset voljenih članov (predsednik Golobič, sektretar Biščak, 8 pokrajinskih predsednikov, še deset voljenih članov). Nato se njihova odločitev (ki v precejšnji meri sloni tudi na merjenjih javnega mnenja) predstavi na konvenciji stranke, na katero so vabljeni čisto vsi člani stranke. V primeru zelo slabega odziva konvencije na katerega od predlaganih članov bi svet verjetno še enkrat temeljito pretehtal svojo odločitev. In ko prideš skozi vse te labirinte, se pot šele začenja. Med jesensko volilno kampanjo se je treba pošteno predstaviti volilcem, da vidijo, kdo sploh prosi za njihovo podporo. Za izvolitev potrebuješ dobrih deset tisoč glasov, od katerih levji del moraš pridobiti v svojem volilnem okolišu, tj. neposredno od ljudi, ki poleg Zares obkrožijo še tvoje ime. Ostali glasovi pa se prelijejo od ostalih kandidatov, ki kandidirajo v istem okraju, a zberejo manj glasov.
Tako da na vprašanje, a bom poslanec, lahko odgovorim le, da sem od nekaj tisoč glasov podpore dobil šele prvih nekaj (bil sem evidentiran). Pot je še zelo dolga in različni ljudje omagajo na različnih mestih. Ali mi bo uspelo, ali bom omagal, ne vem. Če bom omagal, ne vem, ali na naslednji stopnički, ali v finišu. Če mi uspe, pa boste o tem obveščeni v časopisih in tudi na Vesti. :-)
30. maj, 2008 ob 22:42
@Igor
V etru ste, kolikor razumem (popravite me, če se motim, prosim…) gre vse ZARES zares.
Vsekakor podpiram člana ki se zelo trudi in da veliko energije v to.
V kolikor bo tako, sem sigurna, da bo res veliko članov in simpatizerjev glasovalo v Vašo izglasovanje.
Našteli ste toliko, da je že več, kot lahko človek zdrži. Nisem vedla da mora toliko.
Včasih se mi zdi, da zmorem in takoj nato da je preveč komplicirano.
Glede na to, da ste resnično zelo izobraženi in pri vsemu ostajate zelo skromni do vseh ljudi,
za ali proti, Vam je samo za čestitati. Vedno sprašujem in potem komaj dojemam, da je lahko kaj tako zakomplicirano in težko, pa četudi je nekdo sposoben za takšno delo.
Včasih poslušam v parlamentu seje preko TV in mislim si: hvala bogu, ostani doma, ne vidiš? Ne slišiš?
Moj glas vsekakor imate v kolikor bo mogoče v mojem okraju!
Sigurna sem, da optimistični in vztrajni nikoli, nikoli ne omagajo. Čemu bi?
Za sabo imajo, imate, nas čisto navadne oz. povprečne ljudi, zaradi katerih in v imenu katerih
je tako moralno kot etično, da se nekdo bori, ki zna in zmore, pomagat in vzgajat za danes in jutri in vse dneve. Tako je to.
Upam, da bo vse v tem smislu.
Ker ste matematik, jemljite vse brez osebnih zadev in vse bo lažje.
Hvala za odgovor
Lp Irena
31. maj, 2008 ob 19:19
Igor boste pometli z lobij? He he kar v vaši stranki začnite saj veste pri kom.
Kar pa se komentarjev tiče pa je resnica, da je ene par komentarjev, ki so pošteno shizofreni in imajo po pol ducata in več indentitet, fuj in fej. Še dobro da na volitvah ne morejo večkrat glasovat, tako da nekega “pometanja” ne bomo doživeli bo pa obilo smeha saj bo iz parlamenta popadlo precej lipetov in podobnih populistov. De facto!
I
1. junij, 2008 ob 0:49
Marjan, v Združenih Državah sem imel priložnost biti na predavanju, ki ga je organiziral lobi vojaško-industrijskega kompleksa. To so prodane duše. ZARES! Lobi glasbene industrije pa me ne moti pretirano. Pravzaprav me sploh ne moti, če le ostane v mejah zakonitega. Da pa bi orožarski posli ostali v mejah zakonitega??
1. junij, 2008 ob 18:04
“me sploh ne moti, če le ostane v mejah zakonitega”. To Igor imate popolnoma prav, zakoni se lahko spremenijo in so bolj ali manj pošteni. Ni problem ostati v “mejah zakonitega” če so zakoni pisani s strani lobistov. Lobisti nimajo ničesar opraviti s stroko in s samo naravo zakona, so le by pass za naročnike.
Danes je v večini brezalkohoplnih pijač ASPARTAM- umetno sladilo. Kako so se korporacije namučile in s kakšnimi by passi so ta umetni stimulans potisnile v živilsko industrijo (mogoče vas bo zanimalo pa boste na AURI in njenem arhivu pobrskali za obsežnim člankom o ASPARTAMU in njegovem delovanju)
Zakoni so malo vredni če pri njih sodelujejo lobisti, le ti so plačanci, ki imajo en “prapor” -denar.
1. junij, 2008 ob 21:06
Marjan, tvoj komentar je primer slabega lobiranja. Če bi res želel lobirati proti aspartamu, bi mi priskrbel natančen link. Tako sem po krajšem brskanju po tvojem linku odnehal.
2. junij, 2008 ob 0:08
Pozdravljeni Igor!
Bil sem izredni študent EPFja, vendar sem se zataknil na začetku 3. letnika. Vem da je neumno, da pustim faks na 2/3 poti, vendar sem imel težave z par profesorji (Melavec v prvi vrsti).
Od prvega vpisa je minilo 7 let in ne vem kako lahko sploh končam EPF. Kakšen nasvet kaj naj naredim?
Še vprašanje glede stranke Zares: vaše mnenje o g. Golobiču? Zame je to edini razlog da na volitvah ne podprem stanke Zares
Hvala, lep pozdrav
2. junij, 2008 ob 14:38
V tretjem letniku? Torej si mimo “mojih” predmetov, zato predlagam, da se kar tikava. (Saj se službeno (na izpitih) več ne bova srečala.)
Sedem let je kar dosti. Verjamem, da se je po tolikšnem času težko pobrati. Si se zaposlil? Nič ne de. Z voljo gre vseeno. Če pa že imaš otroka, pa boš rabil zelo veliko volje, da končaš, preden se stari program neha izvajati.
Moj nasvet je klasičen in za vse enak. Obvezno končati še teh nekaj izpitov. Je Melavcu ime Danijel? Ti je bil asistent za računovodstvo? Za računovodstvo je popolnoma normalno, da je težko. Podobno je zelo dobro znano, da mladi matematiki (in profesorji pri drugih težkih predmetih) izgubimo občutek, kaj je težko in zahtevamo preveč. Šele z leti ugotovimo, kaj je res bistveno, da se študentje naučijo in kaj lahko brez panike “šenkamo”. Tako da se je v teh sedmih letih tudi tvoj profesor gotovo postaral za istih sedem let. ;-) Jaz bi torej poskusil še enkrat. Če so pa res razlike v značaju prevelike in motivacija, da nadaljuješ na naši šoli premajhna, pa se daj vpiši v enega od novih bolonjskih programov. Na naši ali kateri drugi (lažji) šoli. To bi bilo res brezveze, da toliko enega dela vložiš in potem ostaneš brez “papirja”.
Aha, še Golobič. Veš, da je Golobič imel vzdevek “kadrovnik”. Mislim, da večina antipatij izvira prav iz tega razloga. Na položaju, na katerem je v politiki bil, je imel možnost vplivati na zelo veliko kadrovskih rešitev in, sam verjamem, da te možnosti ni izpuščal iz rok. In česa ljudje ne maramo? Ne maramo, da nas drugi ocenjujejo. I你阿拉可靠的
2. junij, 2008 ob 14:41
Res bo nekaj na tem Golobiču. Ravno sem ga hotel malo zašinfati, ko so se mi vključili kitajski hieroglifi. ;-)
No, če hočeš slišati, kakšno sočno na 个哦阿个
2. junij, 2008 ob 14:54
V tretje gre rado. No samo to sem hotel povedati, da je v desnih strankah kadrovanje dokaj pregledno. Saj poznaš rek “follow the money”. Tipično desničarsko mnenje je, če ne zna poskrbeti zase, kako bo poskrbel za državo. Golobič ni desničar. Prvi kriterij pri kadrovanju mu je javni interes. In medtem, ko denar ni težko prešteti in se odločiti, kateri kupček je večji, pri javnem interesu ni tako enostavno. Tu lahko različni ljudje imamo različne poglede, kaj je bolje. In, če izvisiš, se raburjaš “What’s the other guy got?” in podobno in nosiš odločevalca, ki “se je brezveze vmešal, čeprav zadeve ne razume” v želodcu.
Tako, tole je bilo dokaj prijazno. Povprašaj me še enkrat čez kakšna dva tedna po konveciji, ko ugotovim, da nisem na seznamu kandidatov. Takrat bom gotovo imel kakšno pestro pripombo, manj dolgočasno od tele tukaj. In gotovo bom prepričan, da je v svetu stranke ravno Golobič forsiral kakšnega drugega kandidata, zaradi katerega sem jaz izpadel. Čeprav priznam, da jaz nisem nič boljši ne v službi, ne v stranki. V službi povem, kdo mislim, da je na vrsti, da napreduje. V stranki povem, po katerih ključih mislim, da je treba izbirati kandidate na razne pozicije. In gotovo se kdo jezi, če rečem npr., da je bivših LDS-ovcev že dovolj na položajih in potrebujemo kakšnega bivšega Asovca ali novega oziroma, če rečem, da ne morejo biti kar vsi brez izkušenj (pa čeprav so sami ezoteriki) in da mora biti še kakšen stari politik vmes.
2. junij, 2008 ob 19:31
Žal nimam linka do članka o ASPARTAMU bral sem v tiskani verziji pred nekaj leti. Pa tudi če bi imel ta link bi ga prebrali bi se zamislili in se dosledno izogibali pijačam z tem sladilom. Dvomim je zaobjel celotno prehrambeno industrijo in dobro sledi filozofiji časa- votel občutek. Strah je votel naokrog ga pa nič ni. Torej strah je ali ga ni morda je samo občutek, tako je kot ASPARTAM občutek po sladkosti in tumor na možganih. Kaj pa je danes še zdravo se vsi sprašujemo, hmm, kaj pa lahko storimo, da bi bilo bolj zdravo naše življnje?? Čim manj stresa je prvi odgovor, v nadaljevanju pometat iz parlamenta vse lobiste za take in drugačne posle.
4. junij, 2008 ob 18:11
Mene pa zanima g. Igor zakaj se vi kot poštenjak, tako izgledate, vključujete v krdelo nepoštenjakov. Golobič in Lahovnik sta preverjena dvoličneža in izkoriščevalca države za lastne namene. Hvala
5. junij, 2008 ob 10:08
Nekdo je z računalnika na uni-mb pogledal, kdo sem. Mogoče vi. Odgovoriti vam pa ni uspelo. mogoče boste zvečer od doma :) Lep dan
5. junij, 2008 ob 23:19
Ja, Haro. Bil sem jaz. Popoldan sem imel delo, zvečer sem pa nekaj ur porabil za obveščanje prijateljev o neki zame zelo ugodni novici. (Pravna država, čeprav zelo počasi, vendarle deluje.)
Torej glede linka za novo stranko, ki sem ga našel pri tebi. Tomaž Štih je zelo zanimiv sogovornik, čeprav se z njim o večini problemov ne strinjam. Zagotovo je referenca in pri vsakem predvsem gospodarskem vprašanju preverim, ali je naš (zaresov) predlog boljši od njegovega. Glede kulture izražanja pa Štih ni vedno prepričljiv. Še zlasti neprimerne znajo biti njegove izjave o ženskah.
Glede na to, da ravno njega podpiraš, me ne čudi nivo tvoje komunikacije o mojih strankarskih kolegih. Obema zaupam, oba podpiram in z obema se o večini političnih vprašanj tudi strinjam. Tako da predvidevam, da boš moral korigirati svoje pozitivno osebno mnenje o meni. ;-)
Sicer pa: se beremo.
9. junij, 2008 ob 14:32
sem ti odgovoril že na enem drugem forumu..
sicer pa samo na kratko.. zgleda da si dober politik..pišeš o meni namesto o sebi in svoji stranki..zanimivo..
nisem podpornik nobene politične stranke v sloveniji
11. junij, 2008 ob 10:58
Gospoda Igorja poznam kot asistenta na EPF. Lahko ga samo pohvalim za njegov odnos do študentov, kjer je na eni strani kolegialen in pripravljen pomagati, (pred izpitom, na predavanjih..) na drugi strani pa tudi zelo profesionalen (med izpiti, kjer včasih že kar preveč zavzeto išče “švinglice.”)
Če bo takšen tudi kot politik, potem verjamem, da bi lahko na tem področju naredil Slovenijo boljšo… Če seveda ne bo sam proti vsem!.
14. julij, 2008 ob 15:12
Igor, kandidiraj raje za 4. kitarista pri IRON MAIDEN, maš več možnosti, da spremeniš svet in uspeš, kot pri ZARES;) RES mislim.
lp
21. julij, 2008 ob 14:01
Ne znam igrati na kitaro…