Internet - zamujena priložnost?
23. maj 2008 ob 9:46 | Brata Žižek |Slovenija je nadpovprečno IKT opremljena dežela. Sodimo med najbolje opremljene po svetu. Tako po številu računalnikov, kot po uporabi mobilnih aparatov, dober dostop imamo do interneta, pa tudi večina nas je že na internetu (proti 60 %). Klasična slovenska mednarodna podjetja so po večini dobro opremljena za mednarodno tekmovanje v spletu, toda dela je še ogromno. A vseeeno smo Slovenci na internetu premalo prodorni in premalo odprti v svet.
Svet je velik
Slovensko poslovno čast na internetu v nekoliko večjem svetu rešuje le nekaj internetnih projektov. Internet je prostor, kjer je majhnost velika prednost. Lahko bi rekli, da smo dovolj majhni, da nam ne more biti vseeno, a dovolj veliki, da si upamo. Imamo kaj pokazati tudi na tujem. Regijsko vpliven je Interseek. Gorenje ima na primer odličen družabni medij Go! Design. Open Ad je slovenska prisotnost v londonskem in s tem svetovnem glamurju scene oglaševanja. Uspehi so. Težko pa govorimo o uspešnem prehodu v omreženo ekonomijo.
Doma bolje
Sicer imamo nekaj res dobrih domačih spletnih medijev. Od velikih medijev prednjači 24ur.com. Med blogerskimi mediji je absolutno prva Vest.si. Med podjetji vodi trgovina Ena.com. Med iskalniki je daleč najbolj priljubljen Najdi.si. Poslovno nadpovpovprečno učinkovit je portal Finance.si. O moči našega trga pa govorijo proporcionalne številke. Oglaševanje, najboljša v Evropi je Velika Britanija z 29 % celotnega oglaševalskega kolača, Slovenija je krepko za povprečjem Evropske unije s svojimi recimo 2 %. Spremembe se bodo tukaj zgodile. So pa močno prepočasne.
Kreativne industrije
Strateške usmeritve uspešnih držav morajo biti jasne in transparente za vse. Slovenija nima jasne vizije, kje so njene strateške prednosti povezane s poslovanjem na internetu. Dokončnega osredotočanja ni, pa čeprav vsak general, ki je napisal spomine piše, da je potrebno upoštevati Von Klausevitz nasvet o koncentraciji sil. In o pomenu timinga. Industrije prihodnosti se ustvarjajo danes. Slovenija pa je na področju inovativnih dejavnosti prepočasna. Obnaša se, kot bi bila velika kot slon. Pa ni, mora postati bolj kot kakšna puma, gibčna in hitra. Zato bi si Slovenija zlahka zadala za cilj usposobiti ljudi na takšen način,da bi v IKT sektorju istvarili recimo 50.000 dodatnih odličnih delovnih mest.
Dober tonus, veliki rezultati
To je smiselno. Prav za okolje omrežij je značilno, da je raznolikost prednost. Slovenija je majhna, ima pa vse kar imajo veliki. Ker je majhna, mora med seboj sodelovati veliko različnih profilov ljudi. To ustvari tonus sodelovanja, kjer so kreativni preskoki v prihodnost dodana vrednost takšnega početja.
Primož Žižek in Uroš Žižek
Komentatorja sta poznavalca in analitika poslovnega spleta v Sloveniji in soustanovitelja spletnega analitičnega podjetja E-laborat.
23. maj, 2008 ob 10:39
Pomenljiv prispevek, ki kaže na veliko zagato kreativnih industrij v Sloveniji. Internet je očitno le del splošnega problema v Sloveniji. V medijih sem zasledil, da so indeksi, še posebej na strani outputa, za Slovenijo slabi. Premalo je inovativnosti, premalo patentov, premalo globalnega vpliva na dogajanje. Internet bi dejansko lahko postal ena od slovenskih prednosti, če je, kot beremo v tem trenutku bolj šibka stran našega podjetništva.
23. maj, 2008 ob 11:09
Kako si pa vidva predstavljata 50.000 novih in dobrih delovnih mest v tej branži; men se zdi to zelo veliko.
23. maj, 2008 ob 11:41
Velika razlika med Slovenijo in na tem področju bolj razvitimi državami je relativni kos oglaševalske pogače, ki je namenjen oglaševanju na webu. Pri nas je to okoli 1-2% namesto 10-15%. Če pa v branžo ne pride dovolj oglaševalskega denarja, je tudi okolje bistveno manj primerno za nastanek vrhunskih projektov, ki bi uspeli v svetu.
23. maj, 2008 ob 13:33
Slovenčki pač… še sedem let pa bo :(
lps
p.s.: še več takih prispevkov pa bo šlo morda kaj hitreje
23. maj, 2008 ob 13:44
Od velikih medijev prednjači 24ur.com.
Že res da je eden/ena najbolj popularnih ampak ali je kvaliteten/a? Po mojih izkušnjah mu/ji je padla kvaliteta, kar pa je tudi logično, saj skoraj vsi, ki pridobijo na masi izgubijo na kvaliteti! Škoda
23. maj, 2008 ob 16:00
Ja, odličen prispevek ni kaj. Sem bi dodal še nauporabljanje sodelovalnih orodij (wiki, sodelovalni miselni vzorci, blogi, socialne mreže, …) v poslovnem okolju. Vse to se zdi kot znanstvena fantastika pri nas oziroma nekaj, kar sodi v privat sfero.
Je pa recimo wiki idealno orodje za zajemanje, graditev in delitev znanja. Za iskanje sinergij. Samo naravnanosti na sodelovanje nam manjka. Zaenkrat. To so moje izkušnje.
23. maj, 2008 ob 19:43
Aleš, odličen blog, btw. Se strinjam s tebo, predvsem v tem smislu, da so konference polne govorjenja o mreženju in socialnih omrežjih, realnih projektov pa bore malo…
23. maj, 2008 ob 20:51
Hvala za blog. Ja veliko se govori o Web 2.0, rezultatov pa še ni. V ZDA npr. naj bi do konca leta 2009 wiki uporabljalo več kot 50% ameriških podjetij. Mi bomo pricapljali kasneje. Upam, da ne bomo preveč zamujali. Majhna podjetja bodo verjetno kmalu zagrabila, velike korporacije pa ne (za naše razmere velike!).
Zanimivo pa je, da to sploh ni tehnološki problem, pač pa naravnanost ljudi v podjetihj in sistemov v njih na individualne rešitve, ne na sodelovalne. Tudi nagrajuje se večinoma posameznike; kako naj potem človek razdaja svoje znanje?.
Je pa treba kar začeti razlagati, pojasnjevati, uporabljati in kazati na prednosti. Tale članek pa se mi zdi, da dobro deluje. Tudi kot nekakšna provokacija.
23. maj, 2008 ob 23:21
Pri poslovnem internetu načeloma ni velikih tehnoloških problemov, so le “people” problemi. Skupinsko delo tudi še ni najvišje cenjena vrednota v naši družbi.
24. maj, 2008 ob 0:32
“Slovenija je majhna, ima pa vse kar imajo veliki”…. ???
Tale citat je paradoksalen. Možnosti kreativnega dela-zaslužka so na spletu neomejene.
Saj sploh ni važno kje in kdo si. Če si sposoben in kreativen web razvijalec si viden !
Problem je samo v dejstvu, da v Sloveniji ni absolutno nobenega razumevanja, da je za doseganje teh ciljev, potrebno imeti veliko strokovnega znanja,.
Velike firme sploh niso pripravljene vlagati v izgradnjo web razvijalcev.
Mogoče se marsikdo ne bo strinjal s to trditvijo, toda po temeljitem pregledu stanja lahko iščemo zares sposobne stokovnjake “z daljnogledom”.
Samo poglejmo ponudbo stokovnih seminarjev-tečajev, s katerimi služijo določene “uveljavljene” firme pri nas. Dlje od “reklamnih spotov” ne gre.
Sploh pa so vodilni ljudje v informatiki večinoma na sramotno nizkem nivoju znanja.
Razni citati:
” ja ko smo mi delali v Cobolu pozno v noč… ja ampak Vax to so bile mašine….
mi smo vse reševali z ISAM tabelami…. o Fortranu hvalabogu se ne govori več (najbrž so že vsi v penziji)
Kakor povsod je potrebno tudi pri web tehnologiji imeti tradicijo, sposobnost, voljo in seveda EVRE.
Kaj pa sploh lahko pričakujemo pri tej sramotni tajkunski epidemiji v našem gospodarstvu.
Nekoč so lahmomiselno izjavljali , da bo Slovenija postala “dežela softwera” je pa postala “dežela uzakonjene kraje podjetij, zaposlenih in znanja”
Posamezniki se vedno znajdejo in so jim vsa vrata odprta. Toda žal Slovenija pri temu še zmeraj nima nič…
24. maj, 2008 ob 6:46
Štrigon, jaz še uporabljam fortran. Samo ne za web, tako da si lahko brez skrbi. Fortran je doživel preporod v numerični matematiki, ker je ostal tako enostaven, da ni težko zanj narediti compiler, ki ga prevede v izjemno hitro kodo.
Pa lep pozdrav razvijalcem spletnih strani, ki nas razvajate z vse boljšimi rešitvami, igor
24. maj, 2008 ob 8:10
Đukanović….
Ravno to kar sem poudaril.
Nekoč so se tile mački nekaj naučili
, so reševali probleme “numerične matematike” (????)
Danes pa sklepajo mastne pogodbe z “outsource” firmami in si delijo mastne provizije.
Sicer pa izdelava compilerjev hvalabogu ni več potrebna….(ne vem pa kdaj je sploh bila)
24. maj, 2008 ob 9:16
Poznate? mhttp://www.ischool.berkeley.edu/programs/overview
24. maj, 2008 ob 9:16
tole: http://www.ischool.berkeley.edu/programs/overview
25. maj, 2008 ob 19:31
Konstruktivna debata ob zanimivem prispevku. Z izkušnjo delavke v tajkuniziranem podetju lahko Alešu le pritrdim - gre pa za problem naravnananosti vodilnih ljudi v podjetju.
Sodelovanje pred pojavom tajkunov je bilo pred tem izjemno živahno in je prinašalo tudi obilico pozitivizma in rezultati niso izostali… In v tisti organizacijski kulturi bi Wikipedija bila že zdavnaj brez škrbin na področju, ki ga pokrivamo.
Prihodnost je gotovo v razvoju kadrov v IKT sektorju - poleg Berkeleya - lani so v Novi Gorici imeli razpisane programe, a ne vem, če se izvajajo. Vmes pa upajmo, da se bodo vodilni tudi v ostalih večjih podjetjih “prebudili” - GO Slovenija!