Pipan o odhodu
22. maj 2008 ob 16:33 | Katja Lenart |O tem, da je Janez Pipan odstopil s položaja predsednika Nacionalnega sveta za kulturo smo na Vesti že poročali. Danes pa je Pipan odkrito spregovoril tudi o razlogih, ki so botrovali tej njegovi odločitvi.
Med drugim je povedal, da zapušča tudi SNG Dramo Ljubljana, katere ravnatelj je bil dolga leta (tri mandate), saj je bila njegova vnovična kandidatura zavrnjena. Čeprav postopek imenovanja novega ravnatelja ljubljanske Drame še ni končan, je minister za kulturo Vasko Simoniti podporo izkazal igralcu Ivu Banu, svet in strokovni svet pa naj bi njegov predlog potrdila (Pipan je bil v strokovnem svetu Drame preglasovan s štirimi glasovi podpore ministrovemu kandidatu). Prav zaradi neizbora Janeza Pipana za ravnatelja Drame je z mesta predsednika strokovnega sveta SNG Drama Ljubljana tudi že odstopil Tone Partljič (strokovni svet sicer sestavljajo še Alen Jelen, Simona Ješelnik, Bojan Emeršič in Alojz Svete).
Janez Pipan je svoj umik iz javne sfere pojasnil takole:
“Bom v prihodnjih dneh odstopil še iz sveta Borštnikovega srečanja in to bo moj dokončni umik”.
Za konec nas je zanimalo še njegovo mnenje o slovenski kulturni politiki. Pravi, da bi o tej neizčrpni temi lahko napisal debelo knjigo:
“Če bom s to svojo potezo dosegel vsaj to, bi reku, spraševanje oziroma samospraševanje, se mi zdi, da je vendarle to produktivna gesta.”
Katja Lenart
22. maj, 2008 ob 16:47
se strinjam (pa čeprav Pipan ni nobena ovčka, nekaj časa je prav lepo sodeloval, tudi čez filmarje je pridno pljuval, ko so jih sds dobermani gazili).
Janša in Simoniti sta začela z resno represijo na celotnem kulturnem polju.
uporabljata pa metode tistih, ki jih tako rada kritizirata; tistih, ki so že nekoč v Rusiji narobe razumeli sebe na oblasti.
22. maj, 2008 ob 16:48
se strinjam (pa čeprav Pipan ni nobena ovčka, nekaj časa je prav lepo sodeloval, tudi čez filmarje je pridno pljuval, ko so jih taisti sds dobermani gazili) -
Janša in Simoniti sta začela z resno represijo na celotnem kulturnem polju.
uporabljata pa metode tistih, ki jih tako rada kritizirata; tistih, ki so že nekoč v Rusiji narobe razumeli sebe na oblasti.
22. maj, 2008 ob 17:58
“to bo moj dokončni umik”, do naslednjih volitev.
23. maj, 2008 ob 0:10
žalostno, res, kam plove ta nacionalizirana slovenska barka. nacional-neo-liberalni- kapitalisti si uzurpirajo prostore kot so si jih nekoč ta rdeči - e a sada i crni i beli! pa da vidimo! no, sicer menda črno-bele-rdeče šahovnice še ni bilo, ampak mi jo mamo! živi bili pa vidjeli! živo živo živo sranje!
23. maj, 2008 ob 1:46
ampak ne vem no a zdej se bomo pa usi kr umikal? kam čmo se pa še umaknt? ŽQW >x*)) unapad! ne pa v umik VGRŽR!
23. maj, 2008 ob 9:22
Stare fore avtoritarnih oblastnikov, linč napredne - avtonomne inteligence in zamenjava z aparatčiki in/ali oportunisti. Janša je tak mali Tito, ki je povedel zaostale, periferne-provincialne, boljšega življenja željne sloje, proti koritu. V tem procesu volje do državnih plač, za katerimi hlepijo razni pol strokovnjaki, samozvani pametnjakoviči, naduti nedojebanci in podobna požrešna golazen, so široki ljudje z znanjem in izkušnjami, vizijami, ki se pnejo nad osebno korist in urbano-tolerantno odprto kulturo, najhujši sovražnik.
Žalibog, za njimi bodo ostale samo nenasitne človeške kobilice, brez občutka za lepo. Polzavestno govedo, ki bo z veseljem in brez premisleka požrlo vse surogate, kar jih bo aparat vrgel v zgornje in spodnje črevo. Ker nove generacije so brez svojega izvirnega izraza, originalne kulture. Zastrupljeno življenje …
23. maj, 2008 ob 13:30
Sem že mislil da je govora o Alešu…
:(
23. maj, 2008 ob 14:24
Pri njegovem izstopu iz Sveta za kulturo gre za dovolj korektno odločitev: imenovan je bil kot ravnatelj Drame, tako da kot zasebnik nima več polnega mandata. Vendar pa je padla njegova osebna odločitev morda nekoliko prezgodaj, saj je formalno še vedno ravnatelj in bi lahko z izstopom iz sveta počakal do imenovanja svojega naslednika. Slednje kaže na njegovo osebno prizadetost in obarva gesto z odtenkom užaljenosti. Torej smo priče predvsem čustveni reakciji.
Takšna je pač v Sloveniji tradicionalna usoda direktorjev državnih ustanov na področju kulture, ki je sicer značilna za nezrele demokracije. Od osamosvojitve naprej se take stvari namreč ves čas dogajajo. Tudi zame je razočaranje, da ta vlada ni prenehala s tovrstno prakso svojih predhodnic. Kot realistu pa mi je takšno ravnanje vlade - žal - vendarle povsem razumljivo.
Spet igralec za krmilom nacionalnega gledališča. Ivo Ban si je to mesto dolga leta želel in si prizadeval zanj. Vendar pa prinaša s seboj v ospredje dogajanja vrsto problemov igralskega ansambla, ki jih bo reševal težje kot jih je Pipan, saj nima njegove distance in brezkompromisne odločnosti, s katero so bili ti problemi (skoraj očitno le začasno) umaknjeni iz središča naše pozornosti.