Pokrajine za vse?
20. maj 2008 ob 11:05 | Jani Sever |Kako se lahko dobre ideje sfižijo. Vladna domislica, da nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami organizira referendum o pokrajinski zakonodaji, je na dobri poti. To ji lahko uspe. Razlog je enostaven. Preglasovanje v tako pomembnih zadevah je običajno kontraproduktivno. O tem, za kako pomemben, zgodovinski projekt gre, ni nobenega dvoma. Predsednik vlade je sam to večkrat poudaril. Prav tako zdaj ni več dileme, da gre za projekt vlade. Včeraj v državnem zboru na glasovanju namreč ni bilo opozicije.
Referendumsko vprašanje še ni jasno. Tudi to je nenavadno. Vemo, da referendum bo, ne vemo pa o čem naj bi se spraševali. No, vsaj ne čisto natančno. Ampak to naj bi bilo znano danes in je bolj ali manj znano že zdaj. Pokrajin bo veliko. Najverjetneje štirinajst. Ampak to zdaj že ni več tako zelo pomembno. Edino, kar zares šteje, je ali bodo na referendumu, oziroma referendumih, ljudje glasovali za pokrajine. Referendumski glasovi se bodo vsaj deloma namreč preslikali na odnos volivk in volivcev do političnih strank.
Kaj bo torej prevagalo? Dvomi v to, da je najpomembnejše odločitve modro sprejemati s preglasovanjem, dvom v finančno, organizacijsko in številčno smiselno razdelitev države ali morda lokalni interesi in ponos regij, ki naj bi dobile svojo delno avtonomijo. Vladna stava je racionalna. Obljube svežega dotoka denarja v kombinaciji s poudarjanjem lokalpatriotizma so močno politično orodje. Opozicija lahko ob tem samo govori, da vse, kar obljublja vlada ni izvedljivo in da bi bila drugačna razdelitev boljša.
Ampak alternativnega predloga zaenkrat kljub temu še vedno nismo slišali. Niti glede tako zelo enostavnega vprašanja kot je število pokrajin. Kar niti ni presenetljivo. Si predstavljate, da bi kdo povsem resno predlagal denimo tri pokrajine. Primorsko, kranjsko in štajersko. Ali morda štiri, tako, da bi jim dodali še ljubljansko. Sliši se povsem nemogoče. Bi bilo v Sloveniji sploh mogoče priti do pokrajin drugače kot s preglasovanjem? Najbrž ne. Vendar vse skupaj zato ni videti dosti lepše.
Posebej, ker za idejo referenduma ne stoji samo odločanje o pokrajinah. O tem se na referendumu tako ali tako ne bomo odločali, saj gre konec koncev samo za posvetovalni referendum. Za nekakšno veliko javnomnenjsko anketo, ki bo mobilizirala volilno telo in dala rezultat, ki ga bo kasneje politika lahko upoštevala ali pa tudi ne. Prav to pa se zdi eden najmočnejših adutov opozicije. Tudi zato je namreč zelo težko pričakovati, da bo udeležba na referendumu spodobno visoka.
Že sedaj ni videti, da bi pokrajinska zakonodaja kogarkoli pretirano zanimala. Tudi medijem se ne zdi kaj prida seksi. Ali jo spregledajo ali postavijo daleč od prvih strani. Je za takšno politično temo torej smiselno tvegati očitke o predvolilnim kampanji na državne stroške? Je smiselno tvegati polarizacijo, ki ne vodi v zmagovito sredinskost in združuje sicer ne ravno enotno opozicijo? Si vladne stranke želijo očitkov, da jih vodi aroganca? Da se nacionalnih projektov enostavno ne loteva na takšen način?
Zadnje se zdi pravzaprav tudi najbolj pomembno. Pa še nekaj je. Referendumi bodo zakoličili visoko število pokrajin. Kakršenkoli že bo njihov rezultat. Kajti gotovo se ne bo zgodilo, da bi večina nasprotovala regijski inflaciji. Tega konec koncev ne bodo dopuščala že sama referendumska vprašanja. Pot do Slovenije, ki bo rekorderka ne le po številu občin, ampak tudi po številu pokrajin, bo tako še malce bolj odprta. In res je težko verjeti tistim, ki trdijo, da lahko na ta način država postane cenejša.
Jani Sever
20. maj, 2008 ob 11:37
Referendumska vprašanja na zalogo (za vsak slučaj):
Ali ste za to, da se zavaruje slovenska zemlja z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ker je to v interesu naše suverenosti ?
Ali ste za to, da se ne prodajo domača podjetja tujcem, ker je to v interesu naše suverenosti ?
Ali ste za to , da se prestavijo romske družine na določena ozemlja, ker je to v interesu naše suverenosti ?
Ali ste za to da se uvede kazenski pregon za politične nasprotnike , ker je to v interesu naše suverenosti ?
20. maj, 2008 ob 12:22
pokrajina vvsako slovensko vas vsaka stranka svojo pokrajino vsakpokrajinski veljak svojo pokrajino vsak BEBO svojo pokrajino
20. maj, 2008 ob 13:23
Tema seveda ni seksi. Komu se pa izsiljevanje še zdi seksi?
In pri tem referendumu sploh ne gre za pokrajine. Povsem očitno je, da je premalo časa za ta projekt v tem mandatu in da bo pokrajine predlagala druga vlada (opcija, ki je sedaj v opoziciji). Itak se velike reforme praviloma delajo na začetku mandata, razen če se ravno ne lovi kriterijev za prevzem evra ali podobno.
Pri sedanjem referendumskem vprašanju gre torej le za razsipanje državnega denarja z namenom sporočiti celi Sloveniji, da bo sedanja pozicija tudi jeseni, ko postane opozicija z vsemi sredstvi izsiljevala. In naj se pripravimo na ušesa parajoče kričanje brez argumentov.
20. maj, 2008 ob 13:47
“Pot do Slovenije, ki bo rekorderka ne le po številu občin, ampak tudi po številu pokrajin, bo tako še malce bolj odprta.” Pavsalna ocena, ki ne zdrzi soocenja z dejstvi.
Obcine v Slovenije so v povprecju znatno vecje kot npr. v Italiji, Avstriji in Hrvaski To vedo ze vsi prebivalci obmejnih podrocij. Vecje so tudi od obcin v Spaniji (ce seveda odmislimo velemesta, ki jih pri nas pac ni), da o Franciji niti ne govorim. Tudi po stevilu pokrajin Slovenija ne bo nobena “rekorderka”. Vlogo in pristojnosti slovenskih pokrajin lahko npr. primerjamo z irskimi grofijami, ki jih je (ce me spomin ne vara) 26 na okoli 4 milijone prebivalcev ter z okrozji v Kataloniji (ki jih je 42 na ok. 7 milijonov) in v Valencijski avtonomni skupnosti (Comunidad Valenciana), ki ima ok. 5 milijonov ljudi in je razdeljena v 35 okrozij (z zelo podbnimi pristojnsotmi kot pri nas predlagane pokrajine). Primerljive so tudi zupanije na Hrvaskem, ki jih je 21. Pri tem podaku je potrebno upostevati, da ima Hrvaska eno velemesto (Zagreb), ki je sama svoja zupanija. Mi pac velemest nimamo in ce odstejemo Zagreb, je 20 zupanij na ok. 3,5 mijona prebivalcev povsem primerljivo s predlaganimi 13 pokrajinami v Sloveniji.
“Pokrajin je prevec” je poceni populisticna fraza, ki dokazuje le nevednost tistih, ki nasprotujejo regionalizaciji Slovenije. Komentator pravi, da je regionalizacija postal izkljucno vladni projekt. To je zal res; zal za opozicijo, ki na utemeljen in premisljen vladni nacrt (ki gotovo ni popoln, a ima za sabo vsaj jasno izdelan koncept) ni znala odgovoriti drugace kot s poceni, neutemeljenimi in povrsnimi populisticnimi ocenami. Kot pravim: zal.
20. maj, 2008 ob 14:10
Luka, malo se pozanimaj. Poklikaj npr.
http://www.zares.si/koliko-in-kaksne-pokrajine/
Tam bolj našel veliko priponk z mnenji strokovnjakov, kakšne naj bodo smiselne pristojnosti novih pokrajin v Sloveniji in kako velike morajo biti pokrajine, da takšne pristojnosti zmorejo.
O natančnih mejah pokrajin (npr. Sl. Konjice sem ali tja) pa
seveda lahko zelo dolgo in zanimivo debatiramo.
20. maj, 2008 ob 15:20
Zanimivo, da se novinar nekega medija tako hitro potrudi, da stopi v bran neki določeni stranki (stranki, ki ima - to je gotovo čisti naključje - v svojem simbolu isto barvo kot dotični medij).
Na linku vidim video poslanke Zaresa, ki razlaga mnenje stranke o regionalizaciji. Res je veliko priponk - tako veliko, da na prvi pogled impresionirajo bralca -, a že malo bolj natančen pogled nam pokaže, da sta med njimi samo dve mnenji strokovnjakov za to področje. Oba strokovnjaka sta Slovenca. Eden zavrača politično decentralizacijo tout court - kar je sicer povsem legitimno stališče, z drugo besedo mu pravimo tudi centralizem -, drugi pa analizira regionalizacijo v razvojno-gospodarskem smislu (pri čemer se ne ravno originalno sklicuje na nekatere klasične tekste slovenske geografije, npr. Svetozarja Ilešiča (1907-1985)), vprašanju politične decentralizacije pa se izogne. Najbolj pa je presenetljivo, da ta stališča niso vključena v izoblikovano mnenje stranke. Kar je problematično, saj pri vsem tem ne gre za strokovno, temveč za politično vprašanje. Ta link v ničemer ne spreminja, temveč le potrjuje mnenje, ki sem ga o tem pred časom napisal na svojem blogu. Najbolj me čudi vztrajanje pri 6-8 pokrajin, pri čemer se kar najbolj skušajo izogniti temu, da bi jih poimensko našteli. Po mojem je namreč prva realna številka 9 in ne 8. Se pa povsem strinjam z nekaterimi ocenami, recimo da Ljubljana ne bi smela tvoriti lastne pokrajine. Prepričan sem, da bi vlada in opozicija lahko prišli do sprejemljivega kompromisa, če bi se bili pripravljeni pogajati. Ker pa je opozicija iz politične kalkulacije sabotirala prvi zakonski sveženj (drugače si tega ne znam razložiti), bo šla vlada naprej sama: najprej z buldožerjem parlamentarne večine, nato z referendumom, kjer bo po vsej verjetnosti zmagala. Mislim, da to ni dobro. Osebno se namreč zavzemam za manjše število pokrajin (od 9 d 12); prav tako mislim, da je predlog o notranji ureditvi pokrajin slab. Tega opozicija sploh ni opazila in se je raje osredotočila na fraze, ki med ljudstvo bolj “palijo”. “Pokrajin je preveč”, “kaj bi se delili, saj smo že tako majhni” ipd. Hvala lepa za tako opozicijo,
20. maj, 2008 ob 15:25
še vedno raje podpiram vladni predlog (čeprav mislim, da je pokrajin preveč in da je zakon, ki ureja notranjo ureditev pokrajin, slab). Zanje vsaj verjamem, da mislijo zares (oz. zelo očitno mislijo zares, ker ga hočejo spraviti na vsak način skozi), medtem ko za Zares mislim, da blefira, in v resnici sploh noče decentralizacije. Kar je seveda legitimno. Je pač stranka centralizma, česar kot odločen anti-cenralist ne morem podpirati. Zato pa imamo politični pluralizem.
20. maj, 2008 ob 15:32
Bolj me bega SD, za mnoge njene člane namreč vem, da so iskreni anti-centralisti. Mnogi so to bili še preden je SDS sploh razmišljala o regionalizaciji. Sklepam, da je njihovo postopanje bolj vezano na politično kalkulacijo: očitno nočejo, da bi se regionalizacija izvedla pod desno vlado, ker bi to potem vnovčila na volitvah in zraven še kritizirala SD, češ toliko let ste bili zraven na vladi, pa vam ni uspelo regionalizirati Slovenije, nam pa je. Da bi to preprečili, so šli v obstrukcijo, kar pa se mi zdi nedopustno igračkanje z institucionalnimi reformami, ki zahtevajo malo nižjo stopnjo politikantsva in malo več tiste “državniške drže”, ki jo imajo drugače toliko po ustih.
20. maj, 2008 ob 16:05
Luka, klikni še na moj link. Boš opazil, da te ne vrne na Vest, pač pa vrže na Zares. Nisem novinar…
V nekatere vidike se zelo poglobiš, drugih pa sploh ne želiš videti. Si opazil, da je vlada prej predlagala razparceliranje Slovenije na točno določene pokrajine, preden je sploh v parlament dala zakon o pristojnostih pokrajin. Kako naj vemo, kako velike pokrajine bodo kos svojim pristojnostim, če ne vemo niti, katere pristojnosti se bodo z države (oz. občin) prenesle na pokrajine? Hkrati s pristojnostmi bi morali povedati, s kakšnimi finančnimi sredstvi bodo razpolagale pokrajine. Ustavno sodišče je (če se ne motim ravno s temi besedami) zahtevalo, da pokrajine razpolagajo tudi z dovolj velikimi svojimi neprenesenimi finančnimi sredstvi, da imajo avtonomen vir, katerega višino lahko po potrebi tudi spremenijo. Tega ni bilo. Potrdite število pokrajin, potem vam bomo pa povedali, kaj bodo pokrajine delale in koliko denarja bo katera imela. Ne tako se ne gremo! Pravila morajo biti znana vnaprej. Tako da za vsako občino vemo kako veliko doto bo nesla v svojo pokrajino, ne pa da se v primeru da se moja Štajerska pokrajina prepolovi, da se v tem primeru skupna sredstva za obe pokrajini povečajo. To potem vodi samo k manjšanju in manjšanju in na koncu v nefunkcionalno majhne pokrajine.
20. maj, 2008 ob 16:47
Ops, se opravičujem. Prisežem, da sem pogledal, kam linkaš, in sem avtomatično prebral vest.si. Zelo pomenljiv lapsus ;)
Meni se zdi razumljivo, da je vlada najprej predlagala število pokrajin. Od velikosti je namreč odvisno, kakšne pristojnosti lahko imajo. Sicer pa bi se lahko o številu pokrajin lahko še izpogajali. Zamerim vam, da tega niste poskušali (lahko da ste, pa vam ni uspelo; a tega tisti, ki ne poznamo zakulisnih dogajanj, pač ne moremo vedeti). Vsakdo z malo politične pameti razume, zakaj sta v vladnem predlogu Savinjsk0-Šaleška in Ptujska pokrajina, ki sta po mojem prepričanju potegnjeni iz rokava brez večje utemeljitve. Ker pač SDS računa, da bo v njiju imela absolutno večino (iz istega razloga je najbrž tudi Zasavje tako hitro izginilo iz prvotnega predloga in iz istega razloga je vlada “popustila” Jankovićevemu predlogu o Ljubljani kot ločeni pokrajini: dejansko je tu J. naredil uslugo desnici, ki tako lahko upa na večino v ločeni obljubljanski regiji, na kar bi v enotni lahko kar takoj pozabila). To so pritlehni razlogi, ki bi se jim opozicija lahko argumentirano uprla. Seveda bi pri tem riskirala, da se zameri lokalnim prebivalcem, a ta riziko bi bila morala pripravljena sprejeti in v pogajanjih oklestiti število na 10, morda celo 9 pokrajin. Se to ni dalo? Koalicija s svojim odnosom tega ni dovolila? Ali pa je nekdo v opoziciji ocenil, da je za nabiranje političnih točk bolj pametno nasprotovati predlogu na celi črti, iz “načelnih” in “strokovnih” argumentov? Kot sem spremljal dogajanje, se je zgodilo slednje. No, zdaj pa imate, kar je bilo za pričakovati. Še enkrat povem, da se mi zdi škoda (čeprav bi bila zame večja škoda, če bi pokrajine ne bile ustanovljene).
20. maj, 2008 ob 19:11
Jaz sem tudi centralist!
Slovenijo prestaviti v Centralnoafriško republiko in ji dodeliti status pokrajine. Pa bo mir na tem delu Balkana…
20. maj, 2008 ob 19:24
Tema pokrajin je postala izključno politikantska tema. Ne pogovarjamo se o pristojnostih, financiranju, vsebinskih poudarkih pokrajin, pač pa o tem, kdo stoji za enim in kdo za drugim številom pokrajin!?
@Luka: z nekaterimi tvojimi mislimi se lahko strinjam, a z pavšalnimi idejami o tem, da “Ljubljana ne bi smela imeti svoje pokrajine”, “večja škoda, če pokrajine ne bi bile ustanovljene”, .. se pa res ne morem. Po mojem razumevanju te ideje izhajajo iz neke podlage, ki kot da že vsebuje poznavanje pristojnosti pokrajin, ter tako posledično primerjavo in analizo. Pa je najbrž ne - je ne more. Če bi poznali pristojnosti, bi se lahko kvalitetno “prepirali” o številu pokrajin oziroma vsebovanosti občin v njih. Ker jih ne, ne razumem dobro, zakaj recimo Ljubljana ne more biti svoja pokrajina, ali kakšna škoda se lahko pripeti, če pokrajin do jeseni ne bo, ali kakšna je razlika med 13 in 14.
Razumem jamranja o neenakem razvoju in potrebo po pospešitvi razvijanja “zaostalih” delov Slovenije. A brez vsebine, pristojnosti in načrta, kako “dvigniti” recimo Belo krajino, me žal ne bodo prepričale debate o formi (številu). Na koncu to vodi le do tega, da bomo imeli pokrajinske javne zavode, ki bodo presegali zaledje zgolj občin, to pa bo tudi vse. Se pa strinjam, da so pokrajine precej dobra priložnost za vsebino, ki presega občinske plotove, ne dosega pa vsedržavne pomembnosti. Da vlada pošlje pokrajine na referendum, se mi zdi bedarija, ker najbrž proti pokrajinam ni nihče, obstaja pa precej konceptov, predstav in modelov, kako pokrajine uvesti. In to dajat na referendum, je predvsem znak ali politikantske preračunljivosti ali nesposobnosti.
Oziroma obojega.
20. maj, 2008 ob 20:55
Najprej je zamočil Bučar v ustavi, ko je predvideval samoupravno ustanavljanje pokrajin.Ni šlo, ker je vsaka občina želela svojo pokrajino. Potem so spremenili ustavo in se dogovorili za 14 pokrajin. Ker je pa Janša prej LDS nagajal, mu sedaj oni njemu.
Najprimernejše število pokrajin je 12, kot je že sedaj upravno statističnih regij. Vse drugo so škodljivi politični projekti.
Nonsens pa so predlogi za enotno Primorsko pokrajino, namesto Goriške in Istrsko-Kraške. Ta pokrajina bi segala od Trente do Pirana, kar je 250km slabe cestne povezave, da o železnici niti ne govorimo.Kako naj Goričani kvalificirano odločajo o razvoju luke, pomorstva, turizma v Istri in kako naj Istrani in Kraševci odločajo o odlagališčih odpadkov, čistilnih napravah, zdravstvo, kulturi itd na Goriškem.
V politiki je sicer vse mogoče, posledice napak pa nosimo vili(vci).
Opozicija je s spremembo stališč o pokrajinah naredila napako in ne vem kdaj bomo zato pokrajine dobili.
20. maj, 2008 ob 21:57
Pokrajine bi morale biti predvsem strokoven in šele potem političen projekt. Seveda če mislimo z njimi resno racionalizirati delovanje države. Žal kakšne velike strokovnosti pri projektu pokrajin ni bilo opaziti. Vlada je ves čas dajala prednost politiki. Z zadnjim predlogom referenduma je prekoračila vse meje dobrega okusa. Pokrajine so z njim postale predmet predvolilnega manevriranja in obračunavanja.
Vprašam se, ali je vlada s pokrajinami sploh kdaj mislila resno? Resno v smislu racionalizacije dela države? Verjetno ne in to je najbolj zaskrbljujoče pri vsej zadevi.
Če ne drugega, me kot državljana Republike Slovenije in davkoplačevalca zanima, koliko bo vse skupaj stalo. Kakšne koristi in stroške bomo imeli državljani? Ali bo bilanca pozitivna? Če ne, ali imajo pokrajine sploh smisel? No to so lahko referendumska vprašanja, če že moramo imeti referendum :)
21. maj, 2008 ob 9:11
Ne hodim v cerkev, ker je tomeni odurna organizacija, ampak njihove škofije v Slo so primer racionalne regionalizacije. So pa o tem odločali v Vatikanu, slovenski škofi pa samo predlagali.
Ovčice, ki so vsake nekaj časa izbrane, da nosijo na velike praznike kadilnico ali berejo evangelij, o tem niso imele besede.
Bota, politiki nikoli ne mislijo resno, ko govorijo o racionalizaciji dela države. Slednji termin v njihovih glavah pomeni dovolj služb za naše zaslužne in čim manj za njihove…