Raven kozmopolitizma
19. maj 2008 ob 8:59 | Agata P. |Slovenijo v mejah Evrope pogostokrat vidim kot nekakšen triglavski narodni park. Posebno območje na evropskih tleh, pa ne v smislu naravnih lepot in manjše stopnje kriminalitete. Medtem ko v nekaterih predelih Pariza ne srečate več belcev, v ne turističnem Londonu le poredkoma slišite angleščino, v Nemčiji pa le po uradnih statistikah živi 2.4 milijonov Turkov, so v Sloveniji tujci prej atrakcija kot norma. Si predstavljate recimo Črnca ali Azijca v vrstah slovenske policije? Mogoče kakšen Mehičan z glasbili na ljubljanski Trubarjevi, Kitajec v kitajski restavraciji, Ukrajinka na obali in Fatima, ki odnaša smeti iz pod naših delovnih miz. To pa je tudi vse.
Tujec je v Sloveniji že tisti, ki se recimo preseli iz Ljubljane 60 kilometrov stran. Živi v revirjih dvajset let, pa ga sosedi še zmeraj kličejo Ljubljančan. Nezaupljivost do prišlekov je v meni znani slovenski družini segla vse do te točke, da čez prag svojega doma ne želijo spuščati priženjenega tujca. Razumem, da so tu v igri najbrž nekakšni zgodovinsko pogojeni samoobrambni mehanizmi, saj v slovenskih vaseh še zmeraj živi spomin na turške vpade… in ni ga hujšega kot da te na potovanju v tujini zamenjajo s Slovakom ali kar posplošijo v Jugoslovana.
Medtem pa, ko se Slovenci borijo za prepoznavnost, se v svetu oblikuje povsem nov tip ljudi, ki le s težavo odgovarjajo na vprašanje »od kod ste?« ali »katere narodnosti ste?« Rojen v Avstraliji v mešani kitajsko-italijanski družini, študiral v ZDA, delal v Londonu, poročil se je v Pariz, upokojenska leta načrtuje preživeti na Tajskem. Od kod je? S katero kulturo se lahko poistoveti? To je človek brez domovine in jasno zarisane narodnosti – kozmopolit.
V biogeografiji kozmopolit pomeni žival ali rastlino, ki je sposobna preživeti v zelo raznolikih okoljih. V kontekstu človeških biografij, kozmopolit zame pomeni - človek, ki lahko preživi kjerkoli, strmi pa na tisti konec sveta, kjer mu je najbolj udobno živeti. Kozmopoliti imajo takšne sposobnosti prilagajanja, da se selijo z lahkoto ali kot mi je nekoč rekel svetovno znani fotograf: »Kjer je moj prenosnik – tam je moj dom.«
Od »tujcev« ali starih dobrih »emigrantov« se kozmopoliti razlikujejo po tem, da nimajo domotožja, se ne obremenjujejo s tem, da se ne razumejo z avtohtonim prebivalstvom, ne iščejo si prijateljev po narodnosti ali skupnem jeziku (življenje v emigrantskem getu), ampak po interesih. Kozmopoliti držijo roko na pulzu gospodarstva države v kateri bivajo. Če se situacija poslabšuje, kmalu zamenjajo kraj bivanja. Ker so poklici kozmopolitov iskani po celem svetu, ponavadi so ti tudi dobro plačani in zato počasi oblikujejo povsem nov družbeni razred.
Kozmopoliti so produkt globalizacije in njihovo število narašča zaradi poceni letalskih vozovnic, bliskovitih komunikacijskih sredstev in drugih iznajdb našega časa. Meni so globoko simpatični že zato, ker se bodo med vojno in mirom kozmopoliti gotovo odločili za mir, ker ne trpijo za nobenim »izmom«. Ko gledam več kozmopolitov na kupu, ki klepetajo med sabo v angleščini, se mi ideja o svetu brez meja, narodnostnih razlik in s tem povezanih konfliktov, ne zdi utopična.
Pomen kozmopolitov v svetovnem gospodarstvu narašča. Recimo, kozmopoliti znanstveniki/glasbeniki/športniki spodbujajo tekmovalnost med državami: kdo bo iskanega posameznika dobil na svojo stran? Kozmopoliti vračajo »trenutni domovini« z napredkom na tem ali onem področju, posledično spodbujajo gospodarsko rast.
V državah s slabšim ustvarjalnim/delovnim okoljem so kozmopoliti pogostokrat proglašeni za izdajalce. V takšnih deželah se od posameznika zahteva, da se žrtvuje za blagor lastnega naroda in domovine. Toda kozmopoliti menijo, da je bila nekoč država ustanovljena za to, da ščiti interese posameznika in ne z namenom, da človek ščiti težko dojemljive interese države.
Je »slovenski narodni park« prijazno okolje za kozmopolite? Koliko je med Slovenci vsaj teoretskih kozmopolitov, torej ljudi, ki so zaradi izjemnih sposobnosti/znanja sposobni preživeti kjerkoli in ne samo med strici in tetkami ter drugimi sorodniki, ki poskrbijo za topel stolček?
Agata P.
19. maj, 2008 ob 9:17
O ja, seveda obstajajo. Poznam npr. enega ki je ta hip v ZDA. Sosedi, sodelavci in znanci ga ne bi okarkterizirali kot kozmopolita ravno, zato ker je (ker se ne obremenjuje s tem, da imajo ostali bistveno drugačne poglede na pomembne reči v življenju).
19. maj, 2008 ob 10:50
Res je Slovenija še kar neka oaza v Evropi toda če poslušaš naše levičarje ,ki bi kar vsem dali enake pravice nič jih ne moti džamija sredi Ljubljane po tem se bojim da ne bo to več dolgo trajalo.
19. maj, 2008 ob 11:17
Ja, ja, džamija v Ljubljani. Res ti je hudo. Kaj češ - življenje ni potica.
19. maj, 2008 ob 11:25
S prvim delom se strinjam - v Ljubljani in Mariboru (drugod po Sloveniji tako ne vem, kaj bi poceli) v tem trenutku ni veliko “eksoticnih” tujcev, ki bi jih sreceval na vsakem koraku, tako kot v drugih EU metropolah. O slovenski ksenofobiji bi se dalo veliko napisati…
Drugi del besedila pa se osredotoci na opevanje “kozmopolita”, ki je dvakrat precej razlicno “definiran”:
- najprej kot oseba, rojena starsema razlicnih nacionalnosti, ki zraste ob odotnosti enovite ideje “domovine”, na katero bi bila vezana, in nato (morda posledicno?) zivi v mnogih drzavah;
- nato pa se od ostavka “kozmopolit zame pomeni” pa do konca besedila ta beseda nanasa na osebo, ki je zaradi ekonomskih koristi in “ugodnega zivljenja” pripravljena brez pomislekov zapustiti svoje trenutno okolje in oditi na bolj-zelene-pasnike.
Prva definicija se nanasa na mesano nacionalno poreklo - na to sam posameznik “kozmopolit” nima vpliva. Tak posameznik ima do samega koncepta nacionalnosti verjetno res poseben odnos in lahko predstavlja most med obema drzavama in nekako “bogati druzbo” na kar namigujes.
Druga definicija pa vrti bolj okrog oportunizma, torej osebnih karakteristik pozameznika - ki ne izhaja nujno iz “mesane” druzine.
Tako enih kot drugih je nedvomno vse vec, ni pa mi jasno odkod je tako samoumevno, da so taki posamezniki - predvsem “drugega tipa” - vredni nasega cascenja in nam naj bi bili vsem za zgled.
Zato, da bi v drugi drzavi zivel bolj lagodno, zapustis svoje - ne zgolj nacionalno ampak tudi _druzbeno_ - okolje…druzino in prijatelje. Ce gre v tvoji novi “domovini” ekonomija na slabse, se zopet selimo - spet “prijatelje” puscas za sabo. Tak posameznik torej ocitno ni sposoben navezati resnejsih stikov ali pa uziva v plitkosti in plehkosti - mogoce je tvoj naziv “kozmo”-politan kar ustrezen.
Glede na tvojo ekonomicisticno definicijo, se tak “kozmopolitan” tudi prav gotovo ne bi zavzel za nobeno idejo, kaj “visjega” in manj oprijemljivega kot denar - ce je kriza, pakiramo kovcke.
Kaj tocno naredi taksnega “kozmota” tako vzvisenega in obcudovanja vrednega? Fotke, ki jih prinasa iz eksoticnih drzav? Dejstvo, da se lahko kopas v njegovi “velicini”, ko te poklice kot starega “prijatelja”, kadar rabi uslugo?
Sicer je pa danes to vse zelo v modi, a ne? Ce ti tvoj trenutni avto ni vsec - zavrzi in nabavi novega. Ce ti trenutni fant/punca, moz/zena ni vsec - zavrzi in najdi novega. Ce ti trenutna situacija v drzavi, kjer zivis, ni vsec - jebes vse prijatelje in kolege, pakiraj. Resnicno opevanja vredne osebnostne lastnosti.
Mislim, da si se pisanja lotila z idejo, s katero bi se z veseljem strinjal, potem pa se ti je nekje na poti grdo zalomilo.
19. maj, 2008 ob 11:43
Korp, res se Agatin članek lahko tako zelo dobesedno bere, kot ga bereš ti. Strinjam se, da oseba, ki ji stari prijatelji nič ne pomeni, ni vredna pohval. Le da se, po mojem mnenju, osebe, ki niso sposobne ustvarjati prijateljstev, ne upajo kar spakirati in iti v neznano. V neznano so šli tisoči mladih Beograjčanov. Res so pustili za sabo prijatelje in starše, a jih, po mojem mnenju, niso dezertirali. Če ni dovolj kruha za vse, najpogumnejši gredo. In pokažejo ostalim, da nevzdržna situacija kliče po akciji. Miloševića so glave stali tisti, ki so šli in ne toliko tisti, ki so vztrajali. Tako mislim.
19. maj, 2008 ob 12:18
Tipičen ideološki članek, na bruhanje, laganje, laganje, laganje, sprenevedanje, sprenevedanje, sprenevedanje.
19. maj, 2008 ob 13:29
Igor, lepo utemeljen odziv in se popolnoma strinjam s tabo.
Nekako pa mi v zgornjih frazah npr. “njihovo število narašča zaradi poceni letalskih vozovnic”, “se selijo z lahkoto”, ne uspe najti mladih Beograjcanov. Besedilo se - vsaj kot je deklarirano - nanasa na neke druge osebke.
Res sem se odlocil tekst prebrati zelo dobesedno, ampak to je bil nekako point - tale opredelitev “kozmota” je zgresena. Clovek, ki ga vodi zgolj “lagodno zivljenje” ni vreden obcudovanja, pa ceprav mu prilepis druzbeno zazeljeno oznako “kozmopolitan”.
19. maj, 2008 ob 14:08
@korp:
Članek sicer razumem drugače kot ti, a me vseeno zanima, praviš namreč: “Clovek, ki ga vodi zgolj “lagodno zivljenje” ni vreden obcudovanja, pa ceprav mu prilepis druzbeno zazeljeno oznako “kozmopolitan””.
Ali je torej človek, ki ga vodi zgolj želja po mazohizmu: 12-urnem delovnem času, naporu stresa, živčni družini, ipd. vreden občudovanja? In če ja, zakaj je “lagodno življenje” kot ga iz članka razumeš ti, tako nevredno občudovanja?
19. maj, 2008 ob 14:18
Idealiziranje kozmopolitov, ki so lahko tudi posamezniki brez pravih prijateljev, nesrečni, častihlepni, karieristi, oportunitisti, izven mest se ne znajdejo, nimajo odnosa do narave; dela po 16 ur na dan, na stara leta pa rožice sedi, ker zaradi stresa v preteklosti kaj zahtevnejšega ni sposoben … in še bi lahko naštevali.
Ne, ni tako rožnato. Res v določenih pogledih svet delajo ploščat, vendar še vedno so v funkciji kapitala, ki dokazano sveta trenutno ne dela boljšega (Irak, Darfur, Amazonka, rudniki na Irian Džaji).
Sicer pa ne mešat kozmopolitov z ekonomskimi imigranti, ker je zelo malo stičnih točk.
Kar se pa Slovencev in priseljencev tiče: niti Židje se niso tukaj obdržali, ker smo hujši od Židov. Pa ne mi tega z antisemitizmom mešat.
LP
19. maj, 2008 ob 14:32
Prav res je nekaj narobe s tem opisom kozmopolitov. Recimo “zaradi izjemnih sposobnosti/znanja sposobni preživeti kjerkoli”. Če so res tako zelo sposobni, zakaj potem ne uspejo preživeti doma (in mogoče pomagajo preživeti še svojim manj sposobnim sorodnikom in prijateljem)?
Po drugi strani je večina teh kozmopolitov, ki izkoriščajo poceni letalske karte in so doma tam, kjer je njihov prenosnik, le zelo začasnih kozmopolitov (in za povrhu niso ne izjemno nadarjeni & sposobni, ne bolj ustvarjalni). Med študijem in potem še par let, ko še nimajo nobenih obveznosti, pač potujejo po svetu in združujejo koristno s prijetnim, potem pa dobijo doma službo, se poročijo, vzamejo kredit za hišo … In med njimi je najmanj vsakdanji odstotek rasistov in šovinistov (poznam recimo par takih “kozmopolitov”, ki pravijo nekako takole: “če bi ti toliko časa preživel med zamorci/Arabci, bi vedel, da so navadni lenuhi (or worse:-)”.
Tistih res pravih kozmopolitov, ki so to tudi potem, ko so starejši od recimo 35 let (in niso le malo bolj mobilni gastarbajterji, ali expats, kot jim pravijo po angleško), pa je tako zelo malo, da so za družbo bolj ali manj nepomembni. Kvečjemu jo malo popestrijo, če kakšnega poznaš:-)
Po drugi strani to, da je bila država ustanovljena za to, da ščiti posameznika, ne da posameznik ščiti državo, ali da je slab mir boljši od dobre vojne, ali da gastarbajterji/tujci/emigranti med nami niso nekaj slabega, ampak bogatijo našo družbo, misli tudi marsikdo, ki bi ga po geografski definiciji težko proglasili za kozmopolita. Takim se reče svobodomislec, humanist, liberalec … In jih je, kolikor jih pač je, v času globalizacije in poceni letalskih kart nič več, kot jih je bilo včasih.
O.
19. maj, 2008 ob 14:43
@Andrej
z izrazom “lagodno zivljenje” sem bil malo nejasen. Itak, da za tem stremimo vsi.
Bi pa rekel, da je Agata v tale svoj koncept “kozmota” napletla cel kup moznih osebkov, ki nimajo veliko opraviti en z drugim.
Enega od njih oznaci zelo ekonomsko-opurtunisticno:
“poklici kozmopolitov iskani po celem svetu”
“…držijo roko na pulzu gospodarstva države v kateri bivajo. Če se situacija poslabšuje, kmalu zamenjajo kraj bivanja”
Sepravi, da bi zelo komot prezivel, ampak te _zelja po vecjem zasluzku_ pelje okrog po svetu. Ni problema - vsakemu svoje. Ne mi pa, prosim, postavljat takega homo economicusa za zgled po katerem bi se morali vsi ravnat.
19. maj, 2008 ob 15:25
Korp
Kje vidiš v tekstu občudovanje in vzvišenost nad “kozmotom”? Razen tega, da ne bojo šli v vojno?
Oni so pač takšni, kakršni so. Lahko se ti gabijo, a so tu in že narekujejo, kako se bo živelo v prihodnosti: selijo tovarne na Kitajsko, kupujejo delnice in nepremičnine v Sloveniji itd. In že iz tvojega komentarja se vidi, da se jih bojiš, ker ne živijo tako kot ti :)
19. maj, 2008 ob 16:32
Osebno kozmopolitane dojemam, kot ljudi, ki si želijo doživet in izkoristit svoj čas na zemlji, skratka cenijo svoje življenje in znajo razmišljat s svojo glavo. Po moje so tudi dobri pragmatiki; Osebno npr. sem opustil ideologijo pripadnosti državi; že lep čas opazujem kako so družbeni redi /politika itd. vseh držav, še vedno velika farsa - oz. države smo ljudje in velika večina ljudi na javnih položajih nič drugega, kot oportunisti in manipulatorji - za sebe (poglejte delovanje in rezultate, pa “afere” večine državnikov - ne samo pri nas). Njihova sreča pa je v tem, da večina “navadnih” patriotov - so ljudje, ki v življenju niso nabrali veliko izkušenj ali širših spoznanj življenja čez mejo, v drugih kulutrah… (ne samo Slovenija, tudi povprečni Američan, še vedno verjame, da živi v najboljši državi na svetu) in ko človek nekaj časa deluje znotraj istega okolja, je tako kot bi pritisnil na “autopilota”. - Uporabljajo vedno manj miselnih sposobnosti, dnevno se hranijo z informacijami iz enakih virov itd. skratka pogled na življenje postaja zelo monoton, razumevanje pa omejeno… Dokaz, da s tem pisanjem ne pretiravam v posploševanju je v tem, da se po vsem svetu politiki lahko obdržijo dolgo na oblasti - čeprav so v karieri dejansko udejanili malo od obljubljenega, nič kolikokrat spreminjali barve itd. - Torej vodstvo držav je vedno sumarum nacinalne zavesti ljudi. In čemu v bistvu “kozmopolitani” niso pripadni? Nacijam oz. družbam v katerih vidijo polno bolnih vzorcev, nemoralnih zavajanj in slabega razmišljanja. Narava - življenje vedno najde svojo pot. … in v končnem, se nemalo “kozmopolitanov” po dosegu uspeha, ali vrne ali pa vrača v svojo domovino in išče načine, kako dvigniti nivo države ali okolja…
19. maj, 2008 ob 17:05
Ja, po svetu je dosti kozmopolitov, tudi iz teh krajev (jaz jih kar nekaj poznam), ampak tukajšnji živelj tega ne ve, ker jih pač v Sloveniji ni. Le zakaj pa naj bi bili, ko pa tukaj prevladuje mentaliteta, nazorno prikazana z zgornjim Janezovim postom.
Tukaj pa se pojavi problem državljanstva. Lepo bi bilo, da bi obstajale “brezteritorialne države”, to je firme, ki bi lahko izdajale pasoše, prihodke pa bi dobivale od dela davkov, podobno kot zdaj plačujemo del davkov v občino, v kateri imamo stalno bivališče (jaz npr. to počnem že 15 let, čeprav v “moji” občini ne živim, niti nimam tam nobenega premoženja; torej sem za njih dober biznis). Tako bi se podobno kot med GSM operaterji med temi državami vzpostavila konkurenca, kar bi vodilo k zmanjševanju dajatev.
Ah, sanjala svinja o koruzi…
19. maj, 2008 ob 17:09
Tu opisani kozmopolitizem morda velja za velika mesta po svetu (in se v tem kontekstu je nekoliko naivno opisan), sicer pa zagotavljam, da se po mojih izkusnjah nezaupanje do tujcev (druge narodnosti ali samo iz druge regije iste drzave) pojavlja povsod po svetu.
19. maj, 2008 ob 17:16
V svojem prejšnjem sestavku popravljam “kozmopolitan” - v “kozmopolit”…
———-
“Jaz” ;
Strinjam se, da bo prihodnost prinesla izziv - po takšni spremembi, kot namiguješ.
———
Live and let live.
19. maj, 2008 ob 17:49
…hehehe…če kej več kaj napišem moram mašine ristartat-ugasnt z gumbom in spet pržgat, se mi čez ekrane zapiše - takoj ugasni z gumbom off-on.
19. maj, 2008 ob 18:00
Najbrž avtorica članka pozna Eu države bolj kot turistka kot ,da bi poznala njihovo zgodovino in državno strukturo in seveda gleda skozi očala, katera so ji dali v Sloveniji. Tako, da vse kar se tiče kozmopolitizma kot ga avtorica prikazuje , je vse zlagano.
Dejstvo pa je, kar pa je zanimivo, kako so se levičarji prelevili v neke vrste zahodne anarhiste oz. pseudo-levičarske sterilne intelektualce, kar je pa prav smešno.
19. maj, 2008 ob 18:02
Okapi podpišem.
19. maj, 2008 ob 19:45
Lahko prosim navedeš (in argumentiraš lastnosti) kakšnega “pseudo-levičarskega sterilnega intelektualca”?
19. maj, 2008 ob 23:24
podalpski plebejci, imbecili, živalske stupide, svinje, ki se prerivajo po diskontnih trgovinah in z dobičkom kupujejo Kranjske klobase in Šrotov zvarek
19. maj, 2008 ob 23:45
hmm, ne vem dobro, kaj si hotel povedat s tem, ampak mi je hudo vsec :o)
20. maj, 2008 ob 13:38
jaz:
Revolucija”podalpski plebejci, imbecili, živalske stupide, svinje, ki se prerivajo po diskontnih trgovinah in z dobičkom kupujejo Kranjske klobase in Šrotov zvarek” - tipičen primer komunista, ki postane zgled tolerance in seveda veliki kosmopolit.
20. maj, 2008 ob 13:38
konec pravi:
19. maj, 2008 ob 18:02
Okapi podpišem.
KDO SI?
20. maj, 2008 ob 14:37
Konec, bravo, tokrat si presegel samega sebe. S svojim pronicljivim umom si končno razkrinkal Mića Mrkaića za tipičnega komunista, ki postane zgled tolerance in seveda veliki kosmopolit.
20. maj, 2008 ob 15:13
Po šeeni izmed debat, ki so se razvile v teh komentarjih med “našimi” in “vašimi”:
Neverjetno kako močno potrebo imamo ljudje po definiranju in opredeljevanju - sebe in drugih /drugačnih/ne naših/nasprotnih nam/ … tako levih kot desnih… Res smo bedaki.
In v končnem ne gre za razlike ampak za tistega, ki te razlike išče in rabi, da lahko izraža sebe!
21. maj, 2008 ob 17:45
Tomazzz,
“In v končnem ne gre za razlike ampak za tistega, ki te razlike išče in rabi, da lahko izraža sebe!” - -ali nisi naredil isto ti sedaj?