ČLOVEKOVE PRAVICE IN DEMOKRACIJA V TEORIJI IN PRAKSI

Objavljeni so rezultati tretjega dela ankete o odnosu prebivalstva sveta do demokracije in človekovih pravic. Anketiranih je bilo 17.000 ljudi iz 19 držav.

Če je podstat demokracije volja ljudstva kot temelj suverene in legitimne oblasti, potem se za politično usodo človeštva ni bati. Kar 85% vprašanih meni, da bi morala oblast temeljiti na tem principu, čeprav večina meni, da njihove vlade temu ne sledijo.

Celo več; 63% jih meni, da je delovanje vlad bolj podvrženo pritiskom močnih lobijev, ne generalni dobrobiti prebivalstva. Takšno mnenje je dominantno pri Ukrajincih, Mehičanih, Američanih, Nigerijcih, Južno Korejcih in Argentincih.

V ljudsko voljo kot temelj legitimne politične oblasti najbolj verjamejo v novih demokracijah, najmanj pa Britanci, Američani in Francozi. Zanimiva je tudi največja demokracija na svetu Indija, kjer to prepričanje deli le malce čez polovico anketirancev.

V povprečju si kar 75% ljudi želi, da bi vlade bolj sledile željam prebivalstva. Največji razkorak med željami in percipirano realostjo vidijo Egipčani, Nigerijci, Ukrajinci, Mehičani, Američani in Južno Korejci. Najbolj zadovoljni so Jordanci in Indijci.

Največje zaupanje svojim vladam izražajo Kitajci s kar 83%, sledijo Egipčani in Palestinci.

Večina prebivalstva sveta se strinja s tezo, da volitve ne smejo biti edini čas, ko politiki poslušajo in poskušajo uganiti želje elektorata.

Velika večina podpira stališče, da morajo vlade v svojem delovanju upoštevati tudi svetovno javno mnenje. Temu so najbolj naklonjeni Indonezijci, Mehičani, Nigerijci, Kitajci, Azarbejdžanci in Britanci. Najbolj nenaklonjeni so Indijci, Palestinci, Američani in Rusi.

LIBANONSKI GOLAŽ

Krize v Libanonu je začasno konec. Rezultat je več kot 50 mrtvih in ponovna potrditev dejstva, da je Hesbolah postal močnejši od države.
Premirje in pogovore o usodi države je izbojevala Arabska liga, pod katere pokroviteljstvom bodo potekali pogovori v Dohi.
Hesbolahu je uspelo izpogajati vse zahteve, zaradi katerih je konflikt nastal. Kot njegovo zmago lahko stejemo tudi zacetek pogovorov o spremembi zakona o volitvah in delitvi moči v izvršni veji oblasti.
V ozadju vsi obtožujejo vse, pač v skladu s političnim zavezništvom. Tako ameriška administracija grozi Iranu in Siriji, Savdijci Iranu, Iran Savdijcem. Za intermezzo pa so izraelska letala preletavala jug Libanona in kot že ničkolikokrat prej kršila njegovo suverenost.

PROTIRAKETNO DARILO

Ameriška administracija pripravlja Izraelu posebno darilo ob njegovem jubileju.
Dobili naj bi nov protiraketni radarski sistem, ki bo direktno povezan z nastajajočim evropskim.

Palestinci sočasno obeležujejo 60 obletnico nakbe, torej izgona.

IRANSKA TOŽBA

Iransko ministrstvo za pravosodje namerava pred mednarodnimi institucijami tožiti ZDA in Veliko Britanijo zaradi sodelovanja pri terorističnem napadu v Širazu. V bombnem napadu je bilo ubitih 13, ranjenih pa 200 ljudi.
Ministrstvo trdi, da so ljudje odgovorni za napad prejemali finančno in materialno pomoč obeh držav. Že dolgo je znano, da predvsem CIA podpira uporniške etnične skupine, še posebej Stranko za svobodni Kurdistan, ki je formalno uvrščena na sezname terorističnih organizacij.
Bombni napadi so se do sedaj dogajali v glavnem na mejnih področjih, eksplozija v Širazu je prva v zadnih desetletjih, ki se je pripetila v samem jedru Perzije.

TAJNE OPERACIJE V IRANU

Vse kaže, da je predsednik Bush odobril nov sklop tajnih operacij proti Iranu, ki mu ga je pripravila CIA. Vseboval naj bi propagandne in dezinformacijske aktivnosti, destabilizacijo monetarnega sistema in oviranje mednarodnih denarnih transakcij.

ŠVICARSKI TERORISTI

Ameriški državljani, žrtve terorističnih napadov v Izraelu bodo tožili švicarsko banko UBS zaradi finančnih vezi z Iranom. Zahtevajo več kot 500 mio dolarjev. Obtožba temelji na dejstvu, da UBS posluje z Iranom, kar po njihovo pomeni, da s tem zavestno omogoča financiranje terorističnih aktivnosti na ozemlju Izraela in Palestinskih avtonomnih območij.
UBS v ZDA je morala že leta 2004 plačati 100 mio dolarjev kazni, ker je kršila ameriške sankcije proti Iranu in drugim državam s tem, da jim je pošiljala dolarske bankovce.

AMERIČANI SO PREVZELI SUVERENOST NAD INTERNETOM

Ameriška vlada je blokirala nekaj internetnih strani, ki Evropejcem reklamirajo Kubo kot turistično destinacijo. Lastnik omenjenih strani je v Španiji živeči Britanec.
Američani so blokado internetnih strani izvedli na podlagi zakona o ekonomskih sankcijah proti Kubi, ki trajajo skoraj 50 let. Britanec se je pritožil Evropski uniji. Ta trdi, da ne more ukrepati, čeprav gre za Britanskega državljana, ki operira z ozemlja EU, njegovo poslovanje pa je namenjeno izključno evropskim turistom.

Jura Štok