Gospodarska rast v Sloveniji se umirja. Kar v prevodu pomeni, da pada. Še vedno. Ocene govorijo o nekaj več kot štiri odstotni napovedi rasti za leto 2008. Podobno je z inflacijo, tudi ta naj bi se počasi umirjala. A na žalost ne tako hitro in intenzivno kot gospodarska rast. Kar niti ni pomirjujoče. Kljub temu v Sloveniji to ni tema, ki bi razburjala. Zdi se, da v Sloveniji pravzaprav nobena tema ne razburja več. Zadnja leta so kot kaže utrdila kožo državljank in državljanov.

Ko se je inflacija začela krepiti, tega je že skoraj leto dni, je vlada problem najprej intenzivno ignorirala, potem ga je poskušala odriniti na stran, češ, saj imamo visoko gospodarsko rast, zdaj smo se nanjo že navadili, tako da napovedi, ki govorijo o letni stopnji inflacije med petimi in šestimi odstotki, predstavnikom vlade sploh ni potrebno več komentirati. Pred kamerami enostavno nastopi predstavnik Urada za makroekonomske raziskave, ki pojasni trende in popravi napovedi ter našteje domnevne krivce.

In vse je OK, krivi so itak hrana in nafta. Tudi zadnji mesec so največ, kar štiri točke, k inflacijii prispevale visoke cene nafte in hrane. Ampak v aprilu se je pojavila neka novost. Povsem neopazno. Direktor Umarja Boštjan Vasle jo je omenil in to je to. Rast cen začela prenašati tudi na tiste skupine proizvodov, ki niso neposredno povezane z dogajanji na svetovnih trgih. Hm, torej se lahko nadejamo, da nas bo doletel še kakšen inflacijski val? Ali pa bo udar sekundarnih učinkov izzvenel? Glede na to, da se bliža turistična sezona, je to malo verjetno.

Hkrati še vedno ostajajo tudi zunanje nevarnosti. Vasle pravi, da bo umirjanje inflacije bistveno počasnejše, če se bodo trenutna gibanja cen nafte in hrane nadaljevala. Ob tem je tolažilno vsaj to, da se napovedi vseh, ki merijo gospodarsko temperaturo v Sloveniji podobne. UMAR, Banka Slovenije. Evropska komisija in IMF se bolj ali manj strinjajo, da bližnja prihodnost ne bo najbolj rožnata. Vsekakor bo v Sloveniji v letošnjem letu po vseh predvidevanjih gospodarska rast nižja od inflacije.

Ob tem je najbolj neverjeten stil, ki ga uporabljajo glasniki slabih novic. Stavek, ki se je že dodobra ustalil v naših ušesih, vendar si ga kljub temu velja posebej zapomniti gre takole: “Gospodarska dejavnost se pričakovano umirja, kar naj bi imelo blagodejen vpliv na inflacijo.” Umirjeno in blagodejno torej. Vsekakor bi si težko želeli kaj lepšega. Ko bo gospodarska dejavnost dovolj umirjena, bo njen blagodejni vpliv dosegel izjemno intenzivnost. In potem se bo tudi inflacija počasi umirila. In potem bomo mirni.

Vse seveda ni tako enostavno. Skratka - slabo je, ker se nafta in hrana na svetovnem trgu dražita, dobro pa, da je gospodarska rast v Sloveniji nižja. K tej skorajda neverjetno idilični sliki, je nekaj prispevala tudi vlada, ki je s predlogom rebalansa proračuna napovedala “večjo restriktivnost makroekonomskih politik, kar bi lahko prispevalo k znižanju inflacije”. Tudi to očitno torej ni ravno nujno. Samo eno je povsem gotovo; pritiski za povišanje plač bi lahko resno ogrozili razmerja znotraj dohodkov in druga makroekonomska ravnotežja.

Prav to se bo očitno zgodilo z novim plačnim sistemom, ki naj bi v veljavo stopil tik pred volitvami. Nekaj se sicer zatika pri sodnikih in v šolstvu. Pa tudi pri vojski, kjer minister Virant, ki vodi projekt, nad popuščanjem obrambnemu ministru, ni najbolj navdušen. A kljub temu se zdi praktično nemogoče, da novi plačni sistem septembra ne bi bil uveljavljen. Stavka sodnikov, trda pogajanja s šolniki in težave zaradi vojske v koaliciji tega ne morejo spremeniti. Ljudstvo bo septembra večinoma zadovoljno.

Kakšne bodo posledice bomo videli kasneje. Morda bomo imeli srečo. Konec koncev tudi opozicija glede tega zaenkrat ne ponuja kakšnih privlačnih alternativ. Glede na umirjenost reakcij na novice o padanju gospodarske rasti in vztrajanju inflacije, se zdi, da postajamo družba fatalistov.

Jani Sever