Ekipa, ki tvori TRAK47 je v svojem manifestu med drugim zapisala, da so “prostomedijski kolektiv, rastoč na kompostu zgodb Minule. V trenutku, ko je umetnost možna bivati le še v spregi s kapitaom in slednji z veseljem ljubkuje njena nedrja, obenem pa še zmeraj parazitira na zgodbicah o romantičnih junakih, nerazumljenih genijih in podobonih tržnih pasicah, se je TRAK47 odločil za toplokrvnost. Ne trenira, ne sledi, ne zahaja v mortificirana skladišča Sodobne, ni kritik, niti interpretet ali enigmatični zaimek, ki bi posegel v nezavedno, zato se ne sestaja, da bi umoval o svojih projektih in jih čistil v format ali prevajal v semantične ustreznike ali ponovljive formate.”

TRAK47 so povabljeni k sodelovanju na 14. Mednarodnem festivalu računalniških umetnosti MFRU, ki bo jeseni potekal v Mariboru. Ko je njihovo predstavitev v roke dobil prevajalec, ki bi moral njihove tekste prevesti v angleščino, je v privatni korespondenci (slednja je hitro postala javna) zapisal, da takšne ultrakvaziintelekualizme res mrzi. Da mu gredo tovrstni umetniki vedno bolj na jetra (slednje je zapisal zgolj na podlagi teksta, ki ga je prejel, kar je tudi poudaril).

In ker je TRAK47 težko obiskati na vaji, saj ne vadijo, so bili s strani MKC Maribor, preden se zares udeležijo festivala MFRU, povabljeni, da nastopijo tudi v sklopu elektorakustičnega cikla Uho; oko, ki v organizaciji MKC Maribor poteka vsako sredo. Obiskali smo torej njihovo javno vajo v Kulturnem Inkubatorju. Gregorja Kosija, avtorja tekstov in manifesta smo predvsem zaradi izjav prevajalca vprašali tudi, kaj si misli o kritikih:

TRAK47:
Katja Hrvatin Jazbec, likovnica-slikanje, kiparjenje in druge prostorske intervencije v živo
Ana Pečar, video manipulacije v živo, kamera
Gabi Filipović, sintetizator
Gregor Kosi, laptop glasbenik po dožnosti, govorec, poza
Andrej Hrvatin, sampler, tolkala, razna pihala, fujara, tin whistle, mix zvoka in efektov v živo

Vesna Lovrec