Stanovanja in mladi
14. maj 2008 ob 16:18 | Urh Maček |Predsednik Mlade liberalne demokracije Slovenije Aleš Bučar Ručman, ter državni svetnik in predsednik mestnega odbora LDS v Novi Gorici Matej Arčon sta predstavila stanovanjske probleme mladih. Po mnenju Bučar Ručmana je glavni problem, da se mladi ne odločajo za družino stanovanjska problematika. Tako so podali nekaj predlogov za reševanje stanovanjske stiske mladih, katere je stranka uvrstila v svoj program. Državi predlagajo preseči pasivno vlogo pri reševanju stanovanjske problematike, drugi predlog je uvedba davčnega kredita, naprej zavzemajo se za namensko odvajanje določenega deleža denarja iz naslova prodaje družbenega premoženja. Denar, ki bi se tako nabral v skladu bi namenili izključno za reševanje stanovanjske problematike mladih. Predlagajo tudi ureditev portala, kjer bodo zbrani vsi podatki o možnostih za reševanje stanovanjskega problema. Zadnji izmed predlogov pa omenja poenostavitev pridobitve gradbenega dovoljenja.
Povzetek problematike:
Aleš Bučar Ručman: “… v Sloveniji kar 180000 mladih, v starosti med 25 in 35 letom, nima urejenega stanovanjskega problema, živijo pri svojih starših ali sorodnikih, to je med drugim 57 odstotkov slovenske mladine v starosti med 25 in 35 letom.”
Simbolične hiške iz kock za premiera Janeza Janšo, ministra Janeza Podobnika in ministrico Marjeto Cotmanovo:
Aleš Bučar Ručman: “… ali kdo pričakuje, da bomo imeli v svojih nekoč otroških sobicah pač svoje družine noter?”
Stanovanjski problem na Goriškem:
Matej Arčon: “… in temu na nek način tudi rečemo drugi beg možganov iz našega mesta …”
Urh Maček
14. maj, 2008 ob 17:51
LDS bo vsem mladim preskrbela stanovanja. Samo izvoliti jih je treba!!!
Kdor verjame, bo prvi dobil ključe.
14. maj, 2008 ob 17:59
Tkzv. “stanovanjska problematika” je odraz dekadence in zdolgočasenosti mladih, realno pa ne obstaja. Mladi imajo druge probleme - socialni sistem kot so ga poznali naši starši, se ruši (tega so krivi predvsem mladi sami), pravnega varstva praktično ni več, šolski in visokošolski sistem pa tvorita zgolj še rutino za štancanje akademskih nazivov. Družba se premika iz socialne države v neoliberalistične razmere. Slednje ni nujno slabo, saj pomeni zgolj vračanje k tradicionalnejši državni ureditvi, kot pa jo trenutne generacije jemljejejo za samoumevno.
Zahteve, ki jih postavljajo mladi politiki iz vseh blokov (tako levica, kot desnica), so večinoma absurdne in nerealne. No, pa saj kaj drugega ni za pričakovati pri predvolilnih nastopanjih “starejših” študentskih letnikov… Tudi absenca lastništva nad stanovanjem (ali pa najemniške posesti) ni povezana z nižanjem natalitete, temveč kvečemu obratno - da je nataliteta višja, tem nižje so socialne razmere, dokazuje ne le zgodovina, temveč tudi pogled v dežele tretjega sveta.
Ne le, da spodbujanje gradnje s strani države ne bi rešilo problemov, kot jih prikazuje politika - nižanje cen nepremičnin (ki so v Evropskem in svetovnem merilu večinoma še vedno dokaj ugodne) namreč ne niža tudi najemnine, temveč zgolj poviša rendito lastnika - tudi je spodbujanje mladih k razselitvi kontraproduktivno iz vidika socialne varnosti in osebnega zadovoljstva.
V časih, ko je bilo povsem normalno, da je v eni nepremičnini živelo več generacij hkrati, socialnih institutov, kot so penzije, domovi za ostarele in vrtci, družba sploh potrebovala ni, saj so se ti problemi vzajemno rešili. Danes je hud problem osamelost starih in prisilna deportacija v domove za umiranje, hkrati pa narod zahteva vrtce in možnosti za popoldansko varstvo - celostna rešitev obeh problemov je na dlani: naj stari pazijo na mlade!
14. maj, 2008 ob 22:29
Ne bodi smešen Paulin. Stari imajo dobre penzije in potujejo. Niti na misel jim ne pade, da bi pazili na otroke. :)
Po mojem mnenju je treba urediti trg najema nepremičnin. Tako imenovani Mietrecht je v Sloveniji tako minoren, da si še riti z njim ne moreš dobro obrisati. Pa vzemite v roke nemški Mietrecht in za zgled njihove zveze najemnikov kako so organizirani. Najemne pogodbe, tržne, za določen čas so bolj ko ne izjema. Pa pri nas? Vse dorečeno, do zlate ribice.
Iluzorno je pričakovati, da bodo vsi imeli dovolj denarja za nakup. zato je nujno, da se uredi najemni trg, tako kot se šika. Stanovanje je socialna kategorija in za trgovanje(služenje z njim) morajo biti regulirano.
LDS ova vlada tega ni uredila, pa je imela dovolj časa.
Prav tako pa zunaj poznajo Genossenschaft, nekakšne zadruge. Vendar pa tudi te najemnine niso majhne. Pri nas je pa tako, če dobiš neprofitno si na konju in plačuješ neko malo vsotico, če pa ne pa si v totalni riti, brezpravni najemnik, ki si niti stalnega prebivališča ne more prijaviti.
14. maj, 2008 ob 22:36
banda lopovska, v tej državi so potrebne regulative proti raznim špekulantom na vseh nivojih, ki tržijo z eksistencami ljudi!
14. maj, 2008 ob 23:07
Blitz - Najemniški trg nepremičnin je urejen v zadostni, če ne celo prekomerni meri. Zadruško organiziranje je možno tudi pri nas, ne le v Nemčiji, a to je stvar organiziranosti posameznikov in smotra organiziranja - v tujini gre dostikrat za najem večjih kompleksov, kjer pa je zadruški pristop smiselen za obe strani, medtem ko se pri nas oddaja večinoma individualno.
Problem slovenskega nepremičninskega najemnega trga je mentaliteta. Formalno se oddaja zelo malo nepremičnin, trg sivega oddajanja študentom pa je za to ogromen. Razlog leži v tem, da so študentje bolj donosna in manj zahtevna klientela, pa še manj možnosti imajo za uveljavljanje ev. pravic (fleksibilno se jih lahko vrže ven).
Pri nas se študentom načeloma oddaja na črno, brez formaliziranega pravnega razmerja in za obe strani fleksibilno, medtem ko je v nemško govorečih deželah običaj, da se pogodba ustrezno uredi in tudi drži.
Regulirano oddajanje nepremičnin pa se pri nas glede na tržne razmere praktično ne splača, ker je najemojemalcev razmeroma malo glede na ponudbo. Zakonske ureditve in poseganja države na ta trg tu niso smiselne in tudi ne potrebne.
Ureditev trga v smislu povečanja ponudbe je realna, v kolikor bi najemojemalci bili pripravljeni plačati višjo najemnino, to pa se izide le, če cena nabave nepremičnine naraste do te mere, da je ugodnejši najem kot pa odplačevanje kredita. Umetno nižanje najemnin preko masovne gradnje pa je iluzorno.
(btw: moje mnenje sestavljajo izkušnje tako iz strani najemojemalca, kot tudi -dajalca.)
14. maj, 2008 ob 23:43
Alois, jaz sem frau Blitz, Blitz zdaj že veselo smrči. Praviš, da je trg nepremičnin urejen v zadostni, če ne celo prekomerni meri. Ne se hecat. Zakaj pa se potem oddaja na črno? Država naj poskrbi, da se nikomur ne bo splačalo oddajati na črno. Naprimer, zagrozi naj z tako visoko kaznijo , da mu ne bo padlo na pamet. Naprimer desetina cene nepremičnine, pa me zanima kdo se bo še šel. Prazne nepremičnine pa se ne splača imeti, a ne.
Ker smo sami pred tem, da bomo oddali stanovanje vem o čem govoriš. Problem je tudi, da če si pošten in ga prijaviš, ga zaradi naše pravne državice zlepa ne spraviš ven, če tudi ti ne plačuje, če nisi ravno neki nasilnik. Ta problem obstaja tudi v Nemčiji zato so Vermiterji zelo zbirčni. Kljub temu pa je stanodajalec v boljšem položaju in je prav, da se ščiti najemnika. Tržne cene najemnin pa so, glede na kvaliteto in vzdrževanost v Sloveniji kar visoke, verjemi mi. Meni osebno bi se upiralo imeti na črno najemnike, študente ali kogarkoli drugega. To ni moralno. Ne želim, da bi kdo delal tako z mojimi otroki in zato tudi sama ne bom tega počela.
15. maj, 2008 ob 8:27
V Sloveniji je ogromno praznih hiš. Ampak kaj, ta mladi bi vsi hoteli živeti v Ljubljani!!
15. maj, 2008 ob 12:33
ni vsaka družina strojanska.
16. maj, 2008 ob 9:06
Paulin: “Tkzv. “stanovanjska problematika” je odraz dekadence in zdolgočasenosti mladih, realno pa ne obstaja. Mladi imajo druge probleme”
Kako si potem interpretirati naslednje dejstvo, če ne kot realen problem:
“Aleš Bučar Ručman: “… v Sloveniji kar 180000 mladih, v starosti med 25 in 35 letom, nima urejenega stanovanjskega problema, živijo pri svojih starših ali sorodnikih, to je med drugim 57 odstotkov slovenske mladine v starosti med 25 in 35 letom.””
Še ena nelogična:
“Družba se premika iz socialne države v neoliberalistične razmere. Slednje ni nujno slabo, saj pomeni zgolj vračanje k tradicionalnejši državni ureditvi, kot pa jo trenutne generacije jemljejejo za samoumevno.”
Mislim, da je stanje tradicionalnega neomejenega kapitalizma ali pa nove t.i. “neoliberalne” različice slabo za veliko večino ljudi. Alois, mislim, da “zgolj vračanje k tradicionalnejši državni ureditvi” ne morei biti argument, ki čemurkoli podeljuje legitimnost.
Predstavljajmo si razmere, ko bi se neka vlada odločila ženskam odvzeti volilno pravico, ukiniti delavske (in človekove) pravice, ponovno nacionalizirati cerkveno zemljo ali pa bi zasegla premoženje 100tim najbogatejšim državljanom in z tem denarjem reševala problem revščine 250 000. slovenk in slovencev. Na vse skupaj pa bi nekdo odgovoril: “Slednje ni nujno slabo, saj pomeni zgolj vračanje k tradicionalnejši državni ureditvi, kot pa jo trenutne generacije jemljejejo za samoumevno.”
Tradicionalno je bilo vse našteto že v veljavi.Tradicionalno ni nujno tudi dobro. Če pa bi se že vračali v tradicionalnejše državne ureditve, potem bi si želel sprememb, ki bi vsem ljudem omogočili temeljne pravice, kot je npr. pravica do bivanja v svojem stanovanju.
Dejan Savić, državljan
16. maj, 2008 ob 11:14
“Pravica do bivanja v svojem stanovanju” je ravno del te dekadece in nerealnega razmišljanja mladih, o kateri govorim.
Vloge organiziranja družbe v obliki državne ureditve ne moremo in ne smemo razumeti kot represivnega aparata, ki jemlje premoženje nekaterim, podarja ga pa drugim, temveč kot interesno združenje, ki nudi stabilen in zanesljiv sistem, predvsem v smislu pravne varnosti.
Socialni sistem, kot ga poznamo danes, ni star niti sto let, kar je glede na zgodovino civilizacij pač izredno kratka doba. Sistem, kot so ga doživljali naši starši, je nudil socialno varnost od zibeljke pa do groba, baziral pa je na kraji in represiji. Da je zlom takšnega sistema le stvar časa, se je izkazalo kot zgodovinsko dejstvo.
Pravica do cenovno dostopnega (pozor: relativni pojem) stanovanja za ljudi, ki odgovarjajo določenim kriterijem, je diskriminatorna in neizvedljiva. Sigurno je to lepa predvolilna obljuba - tudi meni bi pasalo dobiti kakšno poceni stanovanje (ali več) v Ljubljani ali na obali - a je to gospodarskopolitično nevzdržno.
Problem “nerešenega stanovanjskega problema”, pa je zopet preveč relativen pojem, da bi vzdržal kot argument. Bivalni pogoji v Sloveniji so globalno in regionalno gledano izredno ugodni; bivanje pri starših in sorodnikih pa ni problem, temveč del mentalitete (Nemci poznajo pojem “Hotel Mama”). Da naša družba na pomanjkanje luksuza gleda kot problem, pa je zgodovinsko pogojeno, saj jo je prejšnji sistem dobesedno razvadil.
Pa še to - za socialno varnost je tradicionalno skrbela cerkev (ko smo jo že ravno omenili). Glede na premoženje fevdalnega izvora, katerega ji je legalizirala samostojna Slovenija, razpolagajo škofije z zadostnim kapitalom, da bi zopet lahko samostojo prevzele to funkcijo in se na moderen in koristen način približale ljudjem.