Pred popoldansko nujno sejo odbora DZ za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj, kjer so obravnavali novelo zakona o visokem šolstvu, je poslanka Breda Pečan (SD) podrobno utemeljila predlog LDS, ki so ga sopodpisali tudi v SD. Predlog LDS predlaga naj ne bi to novelo DZ obravnavali po nujnem postopku, ampak po rednem postopku. Zakonodajno pravna služba DZ je imela pripombe na vse člene, razen dveh. Pečanova pravi, da če bi bilo tehnično možno po poslovniku, bi predlagali vladi naj zakon vzame nazaj in ga spodobno pripravljenega in urejenega vrne v obravnavo. Nadalje ta zakon naj ne bi upošteval osnovnih načel Bolonjske deklaracije, saj partnerstvo v okviru visokošolskega izobraževanja in raziskav popolnoma ignorira. Tudi javne obravnave zakona ni bilo in zakon naj bi prišel na sejo vlade mimo medresorskega usklajevanja v okviru vlade. Po besedah Pečanove novela omogoča vdor nekvalitetnih študijskih programov in visokošolskih ustanov na območje naše države. Zakon predvideva, da so ustanovitelji mednarodnih zvez univerz lahko tudi javne univerz, ki so posledično financirane iz državnega proračuna RS. V SD menijo, da ne more biti dovoljeno ustanavljanje mednarodnih zvez univerz, ki se napajajo iz javnih sredstev, ker v obdobju zadnjih šestih let, v deležu BDP, postavka namenjena za visokošolsko izobraževanje stalno pada.

O noveli zakona:

Breda Pečan: “Torej izdelek za katerega smo sicer že navajeni pri tem ministrstvu, da praktično ni izdelka, niti resolucije, niti zakona, ki pride iz njihovih rok, da bi lahko šel skozi obravnavo v DZ brez popravljanja skoraj vsakega člena.”

Neupoštevanje Bolonjske deklaracije in o ustanavljanju mednarodnih zvez univerz:

Breda Pečan: “… Slovenija bi lahko pridobila vsaj enega od sedežev Evro - mediterantske univerze, z ministrstva za zunanje zadeve pa ni bilo nobene reakcije.”

Ocenjevanje kvalitete v noveli zakona o visokem šolstvu:

Breda Pečan: “Svet za visoko šolstvo ima v svojem okviru praktično vse naloge, ki se tičejo ocenjevanja kvalitete, temu bi Srbi rekli kadija tuži, kadija sudi, …”

Urh Maček