V Državnem svetu so pripravili okroglo mizo o meji s Hrvaško, na kateri so razpravljavci poskušali odgovoriti na vprašanje, ali ima kdo pravico, da se v imenu Slovenije pogaja ali preda mednarodnemu sodišču v razsojanje ozemlje ali morje, ki je bilo ob osamosvojitvi Slovenije nesporno slovensko. Razpravo je odprl predsednik DS Blaž Kavčič, ki je poudaril, da na to vprašanje ni nedvoumnega odgovora, sam pa ga razume predvsem kot izhodišče za razmišljanje o vprašanju slovensko-hrvaške meje. Kavčič ugotavlja, da so se odprta vprašanja med sosedama v zadnjem času poglobila, obe strani, še posebej hrvaška, pa sta namenili premalo pozornosti kakovosti življenja državljanov. “Ni sprejemljivo, da se življenjski pogoji državljanov ob meji poslabšujejo,” je poudaril. Prebivalci ob meji si želijo brez težav in administrativnih omejitev normalno živeti v dobrih medsosedskih odnosih in se svobodno gibati, je dodal.

Predavatelj na fakulteti za varnostne vede Branko Celar je v svojem predavanju poudaril, da Sloveniji kot obalni državi nihče ne more odvzeti prostega dostopa na odprto morje, zato mora Slovenija narediti vse, da ohrani svojo pozicijo, ki jo je vedno imela in tudi uporabljala. Celar je izrazil željo, da bosta Slovenija in Hrvaška izkoristili vsa razpoložljiva diplomatska in politična sredstva, preden bosta poiskali pomoč mednarodnega sodišča ali arbitraže za rešitev mejnega spora. Ob tem je opozoril na dejstvo, da Slovenija brez soglasja Hrvaške spora ne more rešiti.

Predstavnik civilne družbe Za pravično mejo s Hrvaško Danijel Starman je dejal, da slovensko politično vodstvo nima jasnih stališč glede ozemeljske celovitosti, kar je hendikep Slovenije, zato je nujno potrebno, da državni zbor sprejme resolucijo o meji s Hrvaško. Brionski dogovor o izogibanju incidentov iz junija 2005 je po njegovem dober, saj določa, da je izhodišče za pogajanja o meji stanje na 25. junij 1991, medtem ko je lanski neformalni dogovor z Bleda, da bosta državi spor rešili pred mednarodnim sodiščem, slab. “Preden pridemo v sporu do sodišča, moramo natančno vedeti, kaj mu bomo zaupali v presojo,” je poudaril.

Soavtor publikacij o problematiki slovensko-hrvaške meje Pavel Zupančič je spregovoril o dvojnem katastru na spornem območju ob Dragonji, ki ga vodita obe državi. Po njegovem je edini veljavni slovenski kataster, saj ima arhivske podatke in zemljiško knjigo z zbirko listin. Na podlagi tega katastra lastniki zemljišč plačujejo katastrski dohodek Sloveniji, najemniki pa najemnine skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Po trditvah Zupančiča je Hrvaška svoj kataster za to območje enostavno prekopirala, to stanje pa je po njegovem nevzdržno.

Zgodovinar in član strokovnega sveta Zavoda 25. junij Peter Pavel Klasinc je opozoril, da strokovnjakom, ki se ukvarjajo z vprašanjem slovensko-hrvaške meje, niso na voljo vsi dokumenti. Dejal je, da sam že tri mesece čaka na dovoljenje za dostop do tajnih dokumentov na zunanjem ministrstvu, dobra novica pa je, da so mnogi dokumenti zbrani v arhivu Republike Slovenije, ki so dostopni brez omejitev.

Predstavnica zunanjega ministrstva Nataša Šebenik je navedbe Klasinca zavrnila rekoč, da imajo dostop do dokumentov, ki so prosto dostopni, vsi člani komisij, dostop do dokumentov, označenih s stopnjo zaupnosti, pa imajo tisti, ki opravijo vse potrebne formalnosti, v primeru Klasinca pa ta postopek še poteka. Šebenikova je sicer pozdravila današnjo razpravo v DS, saj so stališča strokovnjakov vselej dobrodošla, je pa zavrnila navedbe nekaterih razpravljavcev, da slovenska politika ni enotna glede Hrvaške. Po njenem mnenju v večini primerov je.

Denis Sarkić