Takle mamo 020
10. maj 2008 ob 2:20 | Vest |KOSOVSKA TRGOVINA Z ORGANI
Po govoricah ob izidu knjige Carle del Ponte in obnovitvi preiskave srbskega državnega tožilstva se je v primeru domnevne kosovske trgovine z organi zganil tudi Human Rights Watch.
V poročilu te organizacije je zapisano, da poseduje nove dokaze, ki krepijo obtožbe del Pontejeve in organizacij srbskih pregnancev iz Kosova. HRW je pregledal vsa obstoječa poročila o dogodkih, zato je na osnovi zbranega materiala prepričan, da gre za resne in kredibilne obtožbe ter poziva kosovske in albanske oblasti k temeljiti preiskavi.
Albanski premier Sali Berisha je HRWjevo poročilo primerjal z zgodbami Agathe Christie, možnost preiskave je zavrnil, ker naj bi vse preiskovalne postopke že zdavnaj zaključili.
V prihajajočih tednih bo zasedala tudi kosovska skupščina, ki bo razpravljala o tem, ali naj Kosovo toži Carlo del Ponte zaradi škode, ki jo je povzročila javni podobi odcepljene pokrajine.
IZRAEL
Izrael je praznoval šestdeseto obletnico obstoja. Na židovski strani je bilo veselje v glavnem splošno. Ena izmed redkih židovskih skupnosti v diaspori, ki dogodka ni praznovala, je bila iranska.
Predstavnik židovske manjšine v parlamentu je izjavil, da dogodka ne bodo praznovali iz protesta zaradi izraelskega ravnanja s Palestinci, še posebej nehumanega kolektivnega kaznovanja prebivalcev Gaze.
Iranska židovska manjšina je največja na Bližnjem vzhodu in šteje okoli 25.000 ljudi. Poleg krščanstva in zoroastrstva je judaizem ena izmed treh priznanih manjšinskih verskih skupnosti. V parlamentu imajo zagotovljen manjšinski sedež in pravico do ustanavljanja lastnih šol.
ZDA – IRAN
ZDA ponovno obtožujejo Iran podpiranja šiitskih upornikov v Iraku. Pripravili so plan operacij, kjer so cilj natančnih bombandiranj vojaške baze iranske republikanske garde in še posebej specialnih enot Quds. Te naj bi delovale na ozemlju Iraka, tihotapile orožje in usposabljale upornike.
V primeru poslabšanja razmer v Basri bodo ZDA z veliko gotovostjo za stanje obtožile Iran in s tem opravičile bombandiranje.
Ne Britanci in ne iraška vlada ne delijo ameriških ocen. Prvi pravijo, da je iranski vpliv močno precenjen, drugi, da Iran podpira vladno politiko do paravojaških skupin in ponovno vzpostavitvijo državne suverenosti.
TURŠKI VDORI NA OZEMLJE IRAKA
Če ameriška administracija le grozi, turška molči in grožnje dejanjsko izvaja. V letalskih napadih na oporiška PKK v iraškem Kurdistanu naj bi bilo ubitih okoli 150 upornikov.
Uporniki poročila zanikajo in trdijo, da je bilo ubitih le 6 pripadnikov, pa še ti so bili ubiti v spopadih z iransko vojsko.
LIBANON
V Libanonu je ponovno vroče. Tokrat ne napada Izrael, ampak se dominantni etnično-politični skupini spopadata med sabo.
Začetek spopadov se je začel s generalno stavko zaradi nizkih plač. Eskaliral je s prepovedjo oddajanja Hesbolahove kabelske televizije. Vlada je televizijo in njen program označila kot nevarnost za varnost države, Hesbolah pa kot osnovno obrambno infrastrukturo v primeru izralskega napada. Šeik Nasralah vladno prepoved razume kot napoved vojne in vlado poziva k umiku ukrepa, saj bi s tem preprečila zacetek državljanske vojne. Hezabolahovi borci so preko noci onesposobili provladno televizijsko postajo in dnevni casopis. V tri dnevnih spopadih je bilo ubitih najmanj deset in ranjenih najmanj dvajset ljudi.
Vodja prozahodnih sunitov Hariri, je dogajanje označil za nesporazum in zaprosil za takojšen sestanek z Nasralo. Navkljub načelni pripravljenosti obeh strani za sporazum boji še trajajo.
FINANČNA KRIZA
Da bi umirila finančne nestabilnosti, sta se ameriška in evropska centralna banka odločili, da na trg usmerita dodatnih 82 mrd $.
FED je za polovico povečal tudi kratkoročna dvotedenska posojila komercialnim bankam na 150 mrd $, hkrati pa je razširil oblike premoženja, ki jih sprejema kot zastavek.
Skupaj z evropejci bodo poskušali ohraniti vrednost dolarja napram evru. Za ta namen imajo na razpolago 50, skupaj s švicarsko centralno banko pa kar 65 mrd dolarjev.
HRANA
Senegalski predsednik se je ostro odzval na najnovejši predlog Agencije ZN za hrano, ki je predlagala nov krizni plan, ki bi omejil rast cen hrane na svetovnih trgih. Agencijo kot celoto je opisal kot nepotrebno zapravljanje denarja, ki jo je potrebno ukiniti, posledice njenega preteklega delovanja pa so eden izmed temeljnih vzrokov nestabilnosti cen hrane.
Svetovna banka ocenjuje, da bo zaradi rastočih cen hrane prizadetih vsaj 2 miljarde ljudi.
Če je Riceova obtožila Kitajce, da so krivi za svetovni dvig cen hrane, ker jedo čedalje več, je Bush tak očitek namenil Indijcem.
Jura Štok
11. maj, 2008 ob 23:02
????
Ni komentarjev?! …niti o Katji?
11. maj, 2008 ob 23:32
Prejšnjič sem se pozabil zahvaliti za link. Če bi vedel, da je filmček tako kratek in jedrnat, bi si ga ogledal takoj.
Če ni komentarjev, lahko pomeni tudi, da ne znano nič povedati bolje in prepričljiveje kot Katja. :-)
12. maj, 2008 ob 0:17
No pa dajmo. V čem se sprti koaliciji v Libanonu “etnično” razlikujeta?
12. maj, 2008 ob 0:55
Eni so šiiti, sodelujejo s Sirijo in Irano ter teroristi, drugi pa suniti, sodelujejo z zahodom, v vladi pa imajo prostor tudi katoliki.
12. maj, 2008 ob 1:04
@Carlos: Sprti strani v Libanonu se ne razlikujeta etnično, temveč versko. Situacija je namreč taka, da je po državljanski vojni, ki se je končala leta 90 in petnajstletni okupaciji Sirije v državi nastala komplicirana situacija. Ko se je leta 2005 Sirija umaknila iz Libanona, se je vlada znašla v situaciji, kjer ni dejansko sposobna obvladovati svoje države, kajti opozicijska skupina, znana pod imenom Hezbollah, s svojimi paravojaškimi enotami ustrahuje celo uradno vojsko in infrastrukturno na neki način gradi državo v državi. Gre pa preprosto za tole: na eni (vladni) strani, ki jo podpira zahod, so predvsem kristjani (maroniti), ki so bili pred državljansko vojno vedno dominantna skupina v Libanonu in pa islamski suniti. Na drugi strani pa so islamski šiiti (Hezbollah), ki jih podpirata Sirija in Iran. Poleg tega pa je v koaliciji s Hezbollah tudi ena od krščanskih skupin, tako da je zadeva precej kompleksna. Zaenkrat se največja trenja dogajajo med suniti in šiiti, in pred nekaj dnevi (zaradi strankarskih razmerij moči v Libanonu že več mesecev ne morejo izvoliti novega predsednika), ko je vlada poskušala z akcijo proti Hezbollah (presekati so poskušali njihovo neodvisno telekomunikacijsko mrežo), je vodja skupine Nasrallah to razglasil za vojno napoved in v Bejrutu so ponovno izbruhnili spopadi in šiitski gverilci so začeli streljati po cesti (na civiliste) in zasedli tako imenovani zahodni Bejrut. Predsednik vlade in vojska pa nista dovolj močna, da bi zadeve uredila z vojaškim spopadom.
12. maj, 2008 ob 4:31
Luka, torej je sintagma o “etnično-političnih” skupinah napačna. Kolikor mi je znano, so vsi Libanonci (razen armenske manjšine) arabskega etničnega izvora (oziroma vsaj govorijo arabsko) - v kolikor seveda ne upoštevamo maronitskih fantazem o feničanskem izvoru.
12. maj, 2008 ob 7:51
…v resnici bi bilo najbolje uporabiti zvezo “etnično-politično-verske” skupine, ker gre za prvo, drugo ali tretje. …je pa precej težko izrekljiva besedna zveza.
No, pa Druze ste pozabili.
Sicer pa ima Libanon en čuden sistem izbire najvišjih predstavnikov države, saj mora biti predsednik države maronit, premier sunit in predsednik parlamenta šiit.
12. maj, 2008 ob 9:30
…če koga zanima komentar enega najboljših poznavalcev dogajanja v Libanonu Roberta Fiska:
http://www.independent.co.uk/news/fisk/robert-fisk-hizbollah-rules-west-beirut-in-irans-proxy-war-with-us-825430.html
12. maj, 2008 ob 12:07
Da, res je, na Druze smo pozabili, a ti so prav tako na vladni strani. Kar pa se tiče etničnega izvora, gre v vsakem primeru za ideološko kategorijo, in prav imaš Carlos, maroniti radi poudarjajo svoje feničanske izvore. To pišem iz prve roke, moj prijatelj iz Libanona je krščanski maronit, in v lingvističnih debatah rad trdi, da ne govori arabsko (oziroma dialekt arabščine), temveč libanonsko, da je jezik seveda blizu arabščini, vendar je njegov izvor aramejski s primesmi arabščine, turščine itd. Tu seveda ni prostor za lingvistične razprave, a poudaril bi rad to, da je seveda tudi “jezik” ideološka kategorija in ne znanstvena, v smislu, da se da natančno določiti odstotke in meje, ki bi delile en jezik od drugega. Če sta hrvaščina in srbščina dva različna jezika, potem je vsekakor lahko tudi libanonščina svoj jezik. Ne gre za lingvistično pač pa za politično vprašanje. Arabski izvor pa tudi ne pomeni “istega izvora” od Maroka do Irana, od Sirije do Sudana. Če se imajo Srbi in Hrvati (ali pa Slovenci, da ne bo pomote) za “etnično” različne, je to ravno toliko ideološka “fantazma” kakor libanonsko “feničanstvo”. Osnovni problem trenutne krize pa je seveda političen.
12. maj, 2008 ob 12:10
Zelo gledljivo.
12. maj, 2008 ob 12:18
Jp, tako jezik kot narod sta ideološki kategoriji, ki z “rodom” nimata nujno česarkoli skupnega.
…če samo pogledamo Avstrijce ….
12. maj, 2008 ob 13:50
FAKIN ŠIT, in komu so pa potem prodali ta najbolj pametne možgane ??… … bi pobaral Soprano !… ;-))
13. maj, 2008 ob 0:33
Se strinjam, kategorije so bolj zapletene, kot pa jih poskušajo podati zahodni mediji, vključno s slovenskimi. Tudi Druzi, v osnovi religiozna sekta, so med seboj sprti, družina Jumblatt v skupnosti izgublja svoj hegemonski položaj (sicer so kurdskega porekla). Jumblatt in nekdanji maronitski klavec Samir Geagea, nekoč Asadova klienta, sta danes najglasnejša nasprotnika sirskega vmešavanja, Michel Aoun, edini prominentni politik, ki zagovarja sekularno namesto konfesionalne demokracije, je pa v koaliciji s Hezbollahom. Situacija je kompleksna in paradoksalna, žal pa mediji tega niti ne razumejo.
Jura, tudi sam priporočam Fiskove članke in knjige. Eden redkih inteligentnih in objektivnih novinarjev.
13. maj, 2008 ob 11:43
…fajn videt, da koga zanimajo stvari in da zravn še pozna ozadja. :-)