8. maja smo bili na otvoritvi razstave nagrajenih elaboratov v mestni hiši. Razstavo so odprli Miran Gajšek, načelnik oddelka za urejanje prostora v Mestni občini Ljubljana, predsednica evropskega sveta prostorskih planerjev Virna Bussadori in župan mestne občine Ljubljana, Zoran Jankovič. Na natečaj je prispelo 17 predlogov, od tega 10 iz Slovenije in 7 iz drugih evropskih držav. Zmagala pa je urbanistično arhitekturna pisarna Hosoya-Schaefer s sedežem v Zürichu. Značilnosti njihovega predloga so nov osrednji park z mini Manhattanon in fazna zapolnitev območja med centom mesta in BTCjem. Natečaj s takšnim obsegom, gre namreč za več kot 200 ha veliko območje, je vsekakor velik podvig tudi na evropskem nivoju.

Na koncu otvoritve nam je uspelo narediti intervju z enim od avtorjev zmagovalnega predloga, Markusom Schaeferjem:

PREVOD:

Ime mi je Markus Schaefer. Prihajam iz Hosoya-Schaefer, mladega mednarodnega biroja iz Züricha, Švica. Sodelujem na razstavi natečaja Partnerstvo Šmartinka in sem zelo vesel, da sem v Ljubljani.
 
Začetna ideja je bilo spoznanje, da je BTC zelo uspešno območje v mestu, ki pa je na žalost večinoma vezano le na avtocestni obroč. Je del avtocestne kulture. Na drugi strani pa imamo center mesta, ki nudi vrsto zanimivih ambientov, ki so jih razvili Plečnik, Fabiani in seveda tudi drugi slovenski arhitekti. Ti dve območji pa sta žal trenutno zelo slabo povezani. Naša glavna zamisel je bila, da vzpostavimo trdno povezavo med njima. S podaljšanjem mestnega tkiva iz centra mesta v smeri avtocestnega ringa, obenem pa BTCju omogočiti, da razširi svoje dejavnosti na južni del območja, proti mestu. Na koncu pa smo še omenjeni dejavnosti združili in jim hkrati postaviti jasno ločnico z razkošnim osrednjim parkom.
 
Če sem prav obveščen, ste pred kratkim delali s skupino študentov v Berlage Institut v Roterdamu na projektu, imenovanem “Light City”.
 
“Light capital”
 
“Light capital”, ja. Nam lahko poveste kaj več o tem projektu?
 
Berlage Institut v Roterdamu je podiplomski institut in je znan po celem svetu. Na eni strani se fokusira na akademsko delo, po drugi pa je zelo realen, saj se med drugim ukvarja s projekti za naročnike. Za projekt, ki smo ga izvedli pred dvemi leti v Ljubljani, je bil ta naročnik prav MOL. Naš cilj je bil začrtati novo strategijo prostorskega razvoja Ljubljane.
Ko smo prišli sem, smo takoj opazili, da ima mesto zelo velik potencial. Ima zelo pametne ljudi, dobre planerje in dobre arhitekte, kljub temu pa se mesto ne razvija. Nič se ne zgodi, vsaj ne s tako lahkoto, kot bi se to pričakovalo v glavnem mestu države, ki je del evropske unije in je že sprejela euro. Ugotovili smo, da se ne smemo toliko ozirati na podobo mesta, ampak na to, kako mesto deluje. Prav zato smo razvili strategijo, ki smo jo poimenovali “Light capital”. Ljubljana je sedaj prvič v svoji zgodovini glavno mesto mlade nacionalne države, in razvoj, ki so ga ostala glavna mesta že opravila, na primer Švica v 19. stoletju, je nekaj, s čimer se bo to mesto moralo še spoprijeti. To je velika priložnost za Ljubljano, da definira, kakšno naj bo glavno mesto 21. stoletja. Ta koncept  smo poimenovali “Light Capital”.  Pod to osnovno idejo smo se potem ukvarjali s strateškim planiranjem na območju avtocestnega obroča in na območju ožjega mestnega centra. Predlagali smo niz projektov za mesto, ki se med seboj povezujejo ter s tem sledijo in poudarjajo našo osnovno zamisel. (1)
 
Ali je ta študija kakorkoli vplivala na razvoj vašega projekta na območju Šmartinke?
 
Da. Ugotovili smo, da morajo biti faze pri razvoju območja zelo dobro tempirane.  Bistvenega pomena je tudi dobra povezava centra mesta z območjem avtocestnega ringa. V danih razmerah pa lahko to dosežemo le z javno - zasebnim partnerstvom in planom, ki bo to partnerstvo omogočalo. Ugotovili smo tudi, da je vzpostavitev kvalitetnega, “multymodalnega”(2) javnega transporta v mestu zelo pomembna. In čeprav je bil naš končni rezultat urbanističen načrt, smo vsekakor vzeli veliko iztočnic iz strategije, ki smo jo za mesto Ljubljana razvili pri projektu “Light capital”.

(1) - Ideja sledi novejšim smernicam v urbanizmu, kjer posamezne stavbe na strateških pozicijah v mestu prevzamejo aktivno vlogo pri regeneraciji mesta in služijo kot tvorišča razvoja novih mestnih predelov. V generičnem metu, kjer je večina stavbnega tkiva anonimna, prav te stavbe služijo kot markerji, orientacijske točke in vzpostavljajo značaj nekega prostora.

(2) - Multymodalnost je sodoben pristop pri organiziranju prometa v mestu, ki vključuje več transportnih sredstev na način, da lahko enostavno preklapljamo med njimi. Tako je na primer v Berlinu organizirana mestna železnica, tako da lahko gremo na vlak kar s kolesom, s katerim se potem odpeljemo od postajališča do doma. Ali pa veliki prometni transferji na robovih mest na Nizozemskem, kjer pustimo avto in od koder potem našo pot do centra nadaljujemo z avtobusom oz. vlakom. Več o tem si lahko tudi ogledate na Youtube. Prispevek je žal v angleščini in je razdeljen na tri dele. Je pa res lepo razložen sodoben pristop pri urejanju prometa v mestih.

Spodaj sem pa dodal še nekaj slik zmagovalnega predloga:

Ureditev območja BTCja:

Nove parkovne površine na območju:

Kolinska:

3D model območja: