Francoska cementarna Lafarge Cement, ki obratuje v Trbovljah, je tik pred sprejetjem okoljevarstvenega dovoljenja. Če bo dovoljenje dobila, bo to milo rečeno krivično in s strani naše države izjemno ponižno. Naj opozorim, da je že sedaj znano, da vsaj štiri podjetja, ki so veliko manjši grešniki od Lafarge Cementa in so v slovenski lasti, okoljevarstvenega dovoljenja ne bodo dobila. V posmeh njim je Lafarge Cement šele lani maja začel opravljati z zakonom predpisane meritve emisij, pred tem pa mu je bilo vsa leta omogočeno neomejeno onesnaževanje okolja. V zadnjih treh letih je zaradi nespoštovanja zakonodaje že dvakrat moral plačati kazen, zadnje meritve emisij pa so pokazale dvakrat hujše onesnaževanje, kot ga je do sedaj, brez izvajanja meritev, Lafarge Cement priznaval Agenciji RS za okolje. Ključno je še to, da zaradi pomanjkljivosti meritev in ker se le-te ne izvajajo po pravilniku, še danes nihče v Sloveniji ne ve, koliko nevarnih težkih kovin dejansko spusti v okolje Lafarge Cement.
Po skopih uradnih podatkih vemo le, da Lafarge Cement, kljub skoraj polovico manjši proizvodnji cementa, kot jo ima Salonit Anhovo, v okolje spusti približno dvakrat več rakotvornih organskih spojin in težkih kovin. Vemo tudi, da je Lafarge Cement, brez opravljene presoje vplivov na okolje, za gorivo začel uporabljati odpadek naftne industrije, imenovan petrolkoks, in da so se s tem njegove emisije nevarnega benzena povečale za več kot tri krat. In nenazadnje vemo, da je Lafarge Cement rekordni dobiček iz leta 2006, ki je znašal več kot osem milijonov, v lanskem letu povečal na enajst in pol milijona evrov, torej je bivši rekord izboljšal za 40 %. Seveda na račun onesnaževanja Zasavja.
Zasavčanke in Zasavčani tako še vedno životarimo v degradiranem okolju, ki nam ga krojijo izpadi filtrov v Lafarge Cementu. Pa čeprav podjetje RACI d. o. o., ki opravlja trajne meritve emisij v Lafargeu, teh izpadov ne izmeri, glavni znanstvenik tega podjetja dr. Jurij Čretnik pa nam v dobičkonosnem zanosu zagotavlja, da je Lafarge Cement ena ekološko najnaprednejših cementarn in nima nič proti, če bi se v njej sežigali industrijski odpadki. Seveda, da bo lahko za dobro plačilo meril še več strupov. Sprašujemo se, kje so meje znanstvene prostitucije?
Spoštovani, v Zasavju nas je veliko, ki se bomo do konca borili za popolno sanacijo Lafarge Cementa, da slednji ne bo sežigal odpadkov in da za gorivo ne bo več uporabljal petrolkoksa. Upamo, da boste tudi ostali naši somišljeniki zbrali voljo in pogum in nam pomagali, če si bomo navsezadnje morali na ulici zagotoviti ustavno pravico živeti v zdravem okolju.

Boštjan Pihler, aktivist Eko kroga