politika
Predstavitev sodnikov
8. maj 2008 ob 12:33 | Urh Maček |Pred plenarno sejo Ustavnega sodišča so se javnosti predstavili sodniki in sodnice. Predsednik je Jože Tratnik, podpredsednik Ciril Ribičič, sestavo pa dopolnjujejo še Marija Krisper Kramberger, Miroslav Mozetič, Marta Klampfer, Mitja Deisinger, Jasna Pogačar, Jan Zobec in Ernest Petrič.
Posnetek sestave sodnikov in sodnic:
Urh Maček
8. maj, 2008 ob 14:15
Gloria in excelsis Türko
8. maj, 2008 ob 14:46
Sledi daljši opis ene od napačnih pravnih praks(doktrin) US RS. Verjetno jih bi zlahka našli še kar nekaj.
———————————————-
U-I-281/07-9
10.4.2008
http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/9E08BAF7736A102DC125742F00310B98
Glede na navedbe v pobudi je treba razumeti, da pobudnica izpodbija prvi odstavek tega člena, ker za vplivne zasebne medije ne postavlja obveznosti enakega obravnavanja vseh kandidatov, sodelujočih v volilni kampanji, to pa naj bi v posledici povzročilo zatrjevana neskladja z Ustavo.
Mediji v zasebni lasti pretežno zasledujejo pridobivanje dobička, mediji v javni lasti pa javni interes.
Volilna in referendumska kampanja sta gotovo v javnem interesu, ker prebivalcem, zlasti pa volilnim upravičencem, zagotavljata obveščenost o vseh programih in o kandidatih, o katerih bodo odločali na volitvah, oziroma o ureditvi, o kateri bodo odločali na referendumu. Glede na to je razumljivo, da se ta interes zagotavlja prek medijev, ki so ustanovljeni ali delujejo z namenom zagotavljanja javnega interesa, in da je v njih vsem organizatorjem kampanje ob enakih pogojih na voljo programski prostor.
Ker je pravni položaj medijev glede na dejstvo ali delujejo v zasebnopravni ali v javnopravni sferi različen, ni utemeljen očitek, da drugačna ureditev volilne kampanje v medijih v zasebni lasti povzroča diskriminacijo kandidatov v teh medijih. Zgolj navajanje podatkov o različno obsežnem poročanju zasebnega medija o posameznih kandidatih pa za utemeljitev zatrjevanih neskladij z Ustavo ne zadostuje. Zatrjevanega neskladja z Ustavo pa tudi ni mogoče utemeljiti z zavzemanjem za drugačno ureditev, po kateri naj bi v vseh medijih veljala enaka pravila glede predstavljanja kandidatov in programov v času kampanje. Glede na to je pobuda v delu, ki se nanaša na očitke v zvezi s 14. členom Ustave, neutemeljena. Zatrjevanih neskladnosti z drugimi določbami Ustave pa pobudnica ni utemeljila, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.
——————-
Prvi odstavek 26. člena ZVRK za pridobitev pravice do delnega povračila stroškov volilne kampanje za predsednika republike določa prag 10 odstotkov glasov od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali. Pobudnica tej določbi očita politično diskriminacijo in zato neskladje z več ustavnimi določbami. Meni, da bi morali biti vsi sodelujoči kandidati upravičeni do ustreznega deleža povrnitve stroškov iz državnega proračuna.
Izpodbijana ureditev je glede vira sredstev za financiranje podobna ureditvi financiranja političnih strank, saj gre v obeh primerih za porabo sredstev državnega proračuna. Ureditev financiranja političnih strank iz državnega proračuna je Ustavno sodišče že presojalo (odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-367/96 z dne 11. 3. 1999, Uradni list RS, 24/99 in OdlUS VIII, 56, ter št. U-I-223/00). Zavzelo je stališče, da je pri tem ustavno dopustno določiti t. i. volilni prag, ki pa mora biti določen v skladu z načelom sorazmernosti, ker sam po sebi sicer pomeni poseg v enakost (pasivne) volilne pravice. Preprečitev pridobivanja davkoplačevalskih sredstev tistim strankam, za katere se na volitvah izkaže, da nimajo nobenih realnih možnosti za uspeh oziroma da je njihova politična moč zaradi nezadostne podpore volivcev neznatna (resnost kandidature), je priznalo kot ustavno dopusten cilj.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi:
predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
Jože Tratnik
Predsednik
————————————————-
Tej ekipi vijolično kostumiranih pravnikov ni mogoče reči dobro Ustavno sodišče. So predvsem vrhovni eksekutorji načela neenakosti v družbi.
Zasebni mediji (POP TV, druge zasebne/lokalne televizije, vsi tiskani mediji, internet) lahko delajo popolnoma po svoje (beri: po nareku denarja in njegovih lastnikov), pa Ustavno sodišče ne bo dvignilo obrvi.
In ko ne-načrtovani kandidati (brez kapitalske podpore) dobijo malo odstotkov, so si čisto sami krivi in se jim „prepreči pridobivanje sredstev iz proračuna“, saj „nimajo nobenih realnih možnosti in torej „niso resni kandidati“.
To je bil črn madež slovenske demokracije že v času samostojne države (1991-2004), v t.i. demokratični Evropi, kjer smo podrejeni diktatu EU in NATO, pa zadnja 4 leta.
Dokler to vprašanje ne bo rešeno, v Sloveniji prave, ljudske demokracije, ki bi zrasla od spodaj, ne bo.
Politične stranke, ki bodo molčale o vprašanju enakopravnosti v medijih in v pravici do (skupnega, volilskega) proračunskega denarja, si jeseni ne zaslužijo vašega glasu, saj jih zanima edinole ohranjanje lastne obstoječe pozicije moči, ne pa resnično reševanje težav in odpravljanje družbenih neravnovesij.
Je pa res tudi to, da z odsotnostjo na volitvah ne boste zmanjšali sredstev, namenjenih političnim strankam, saj so ta določena že vnaprej (stabilnih 0′017% BDP). En glas prinese politični stranki od 2,7 do 4 evre na leto. Če ste volili, ali če niste. Vaš denar iz proračuna bo (na podlagi odstotkov) razdeljen le tistim strankam, ki presežejo 1% glasov, ostali bodo gladovali do naslednji volitev.
Kar ponovno pomeni, da resna ali resnična opozicija ne bo mogla rasti naslednja 4 leta. Ravno dovolj, da se nič ne rabi premakniti na bolje.
Lep pozdrav,
Blaž Babič