Pred prvo odločilno tekmo slovenske hokejske reprezentance v boju za obstanek v elitni diviziji je bilo slišati, da bo veliko odvisno od dnevne forme. Na tretji tekmi Risov na svetovnem prvenstvu v Kanadi so Latvijci zmagali s 3:0. Več kot zasluženo. Reprezentanco v modrih dresih so namreč nadigrali v vseh elementih hokejske igre. Slovencev tokrat ni pokopalo zgolj preveliko število izključitev, pač pa vse. Vse, razen vratarja Roberta Kristna.

Ob bledi, brezvoljni in razglašeni predstavi naših, je edino upanje, ki ostaja pred odločilnimi tekmami, da je res šlo le za dnevni padec v formi. Te pa, roko na srce, naši na prvenstvu še niso pokazali. Žal. Za obstanek med elito bodo morali zdaj prvi zmagati na dveh tekmah proti zadnjeuvrščeni ekipi iz skupine C. Pred tretjim krogom je to Norveška, teoretično pa bi se lahko Slovenija pomerila tudi z Nemčijo ali Slovaško.

Realno je torej pričakovati Norveško, ki so jo naši na pripravljalni tekmi tik pred prvenstvom sicer odpravili s 6:4, kar pa ne pomeni kaj dosti. Norvežani so svojo kakovost namreč dokazali na prvenstvu proti kvalitetnim Fincem. Ti so šele po podaljšku prišli do zmage s 3:2. Rise torej čaka težko delo, ki pa so ga v preteklosti že zmogli. Vse bo odvisno od dnevne forme …

Slovenska hokejska reprezentanca, foto: Vesna Stanič, HZS

Nervozen začetek

Slovenci — v replikah dresov jugoslovanske reprezentance iz leta 1966 — so bili lahko z rezultatom ob koncu 1. tretjine zadovoljni. Igra našim nikakor ni stekla. Prislužili so si kar štiri (nepotrebne) izključitve, povrhu pa so Latvijci zgrešili še kazenski strel. Njihovi neučinkovitosti in konstantni formi vratarja Roberta Kristana na prvenstvu pa se gre zahvaliti za ugoden rezultat. David Rodman je sicer zadel vratnico, to pa je bilo tudi vse, kar so v uvodu prikazali Risi. Pomembnost tekme je očitno naredila svoje. Podaje so bile netočne, drsanja premalo. Igre praktično ni bilo. Tudi Anže Kopitar, poleg Kristana igralec, na katerega selektor Mats Waltin polaga največ upov, se je izgubil v povprečni igri.

Slabo, še slabše …

Premor med tretjinama običajno prinaša upanje, da ekipa po prihodu iz garderobe zaigra bolje. No, kmalu je postalo jasno, da tokrat ne bo tako. Latvijci so, podobno kot pred njimi že reprezentanci Kanade in ZDA, v drugi tretjini pritisnili in naše nadigrali. Sprva je Slovence rešila vratnica, zatem nekajkrat Kristan. Sicer nevidni Boris Pretnar je v 30. minuti grdo zrušil enega izmed Latvijcev. Sledila je izključitev, naši pa so še enkrat več zdržali pritisk ob igralcu manj. V nedogled ni šlo. Dejan Varl je bil — kot že nekajkrat pred tem in podobno kot še nekateri naši branilci — za korak prekratek. Prepočasen. V takem primeru, drugače kot s prekrškom, nasprotnika pač ni mogoče zaustaviti. Sodniki so Latvijcem upravičeno dosodili drugi kazenski strel, ki ga je izkoristil Aleksandrs Nizivijs. Kasneje je zadel še Aleksejs Sirokovs. Latvijci bi lahko zadeli še večkrat. Slovenci so bili namreč nerazpoznavni. “Tako bedno naša reprezentanca že dolgo ni delovala,” je drugo tretjino zaključil komentator Televizije Slovenija Andrej Stare. Tokrat se ni zmotil.

Robert Kristan, foto: Vesna Stanič, HZS

Konec upanja

Največja nemoč Risov se je pokazala v 45. minuti srečanja. Vse, kar so zmogli ob igri s kar dvema igralcema več, je bil en nenevaren strel branilca Aleša Kranjca. Naši igralci so delovali brezvoljno. Zmogli niso niti pravih podaj, kaj šele nevarnih strelov. Dlje kot meter čez naprotnikovo modro črto so le redko prišli do priložnosti za strel proti golu. Ob koncu so neuspešno poskusili z menjavo vratarja. Latvijci pa so še tretjič zatresli, tokrat prazno mrežo. Robert Kristan, najboljši igralec slovenske izbrane vrste, je zbral 35 obramb.

Nejc Jemec