Pet poslanskih skupin - SD, LDS, Zares, Lipa in DeSUS - je v DZ vložilo zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi poslanke in poslanci odločali o razpisu prehodnega posvetovalnega referenduma o ukinitvi komisije za preprečevanje korupcije. Po besedah Mirana Potrča (SD) je to edina možnost, če želijo vplivati na to, ali naj komisija ostane. Kot je na novinarski konferenci - udeležili so se je vodje vseh petih poslanskih skupin - dejal Potrč, so se za vložitev zahteve odločili potem, ko je državni zbor odločanje o predlogu zakona o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij, ki med drugim določa tudi datum, ko naj bi bila ukinjena Kosova komisija, preložil na eno izmed naslednjih sej oziroma “za nedoločen čas”.

Matej Lahovnik o pojoči travici za vlado o referendumih:

V koaliciji so po njegovih besedah slednje storili zato, ker so se zavedali, da bo v primeru, da bo zakon sprejet, opozicija nanj vložila zahtevo za zakonodajni referendum, zato so ji to želeli preprečiti tako, da so glasovanje o zakonu preložili za nedoločen čas. “Glede na to, smo se odločili za edino možnost, to je, da vložimo zahtevo za sklic izredne seje za prehodni posvetovalni referendum,” je dejal Potrč, ki upa, da bo DZ njihovo zahtevo za razpis referenduma na izredni seji podprl, če bo, pa kot datum izvedbe referenduma v petih poslanskih skupinah predlagajo 22. junij, ko naj bi volivke in volivci po do zdajšnjem predlogu na referendumu odločali tudi o pokrajinah.

Vodji poslanske skupine Zares Mateju Lahovniku se zdi izpeljava referenduma smiselna, posebej ker bi bil izpeljan na isti dan kot referendum o pokrajinah in z njim ne bi nastali novi stroški. V kolikor državni zbor njihove zahteve ne bo podprl, je Lahovnik napovedal, da bodo v državni zbor vložili zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi obravnavali omenjeni predlog zakona. “Nato pa imamo lahko tudi naknadni zakonodajni referendum, ki ga lahko združimo z državnozborskimi volitvami,” je dejal. Ob tem je tudi spomnil, da je pobudo za tovrstni referendum prvič podal sam julija leta 2005, vendar predlog ni dobil zadostne podpore: “Zato je skrajni čas, da se ljudi zdaj povprašala, kaj menijo o ukinitvi komisije.”

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je na novinarski konferenci dejal, da se zaveda, da so koalicijske stranke v pogodbo zapisale, da koalicija ne bo podpirala inštitucij, ki so neučinkovite v boju s korupcijo, vendar to v DeSUS, kot je dejal, razumejo drugače kot večji del koalicije. “Večina v koaliciji to razume kot ukinitev komisije, mi pa kot to, da ne bomo podpirali nedejavnost tožilstva in policije, ko gre za boj proti korupciji,” je dejal Žnidaršič, ki tudi meni, da bi bilo smiselno, da komisija ostane, istočasno pa se okrepijo inštitucije, ki imajo zadosti pooblastil pri pregonu korupcije - to sta policija in tožilstvo.

Da bi bila ukinitev komisije za preprečevanje korupcije istočasno tudi ukinitev boja proti preprečevanju korupcije, je ocenila vodja poslanske skupine Lipa Barbara Žgajner Tavš. Poslanka zato upa, da jim bo z referendumom “uspelo strezniti vlado, da bo spoznala, da je to, kar počne na področju preprečevanja korupcije, slabo”. Da ljudje komisiji na splošno zaupajo, pa je ocenil tudi vodja poslanske skupine LDS Aleš Gulič. Po njegovem je zaupanje danes redka dobrina, posebej v času, ko ljudje na splošno ne zaupajo inštitucijam. “Ker gre to zaupanje na živce vsem tistim, ki bi bili radi prvi in edini, so se odločili komisijo ukiniti,” je dejal Gulič.

Denis Sarkić