Saturday 23. November 2024 - Zadnja sprememba ob 21:38:32
 

Izobrazba kot kič

4. maj 2008 ob 10:30 | Agata P. |

Motijo me diplomirani omejenci. Ljudje, ki o neki temi nimajo pojma, a ker imajo doma na polici diplomo, si upajo z resnim obrazom razglabljati in celo učiti, kako je treba in kako naj bi bilo. Še hujši so nekateri magistri. Ti bi radi o svojem dragocenem magisteriju obvestili cel svet – z napisom na vhodnih vratih v stanovanju, s kratico mag. v telefonskem imeniku, s pripisom k podpisu v zasebnem, še tako kratkem elektronskem sporočilu. Kaj mi pomaga, da je moja soseda magistra ekonomije, če na hodniku pušča smrdeče čevlje? Da ne govorim o tem, da se jih je, vsaj med mojimi sovrstniki, največ odločilo za magisterij, ker po diplomi niso vedeli, kaj bi s sabo in so si na takšen lep način podaljšali mladost, čez nekaj let pa zvišali količnik brezposelnih na zavodu za zaposlovanje. O nadvse ponosnih nosilcih kratice MBA pa v tujini itak pravijo: Mediocre But Arrogant.

Ne me narobe razumeti – ne zaničujem pomena izobrazbe, pa tudi ne poveličujem tistih, ki izobrazbe nimajo. Pravi človek na pravem mestu je velika sreča za celotno družbo. Tako mi je lahko pri srcu nekdo, ki ni ravno najbolj pameten, izobražen in razgledan, je pa srečen v svojem poklicu in mu njegova omejenost ni vzrok za dramatizacijo lastnega življenja.

Po drugi strani je ta isti človek, ki je prišel do diplome in se ima za velikega pametnjakoviča, lahko nevaren za družbo. Na univerzi so danes uspešnejši tisti, ki znanje »vsrkavajo skozi rit« (ko sedijo pri izpiskih) in ne s pametjo: pridni so pravzaprav v prednosti pred pametnimi že v osnovni šoli. Težava pa je v tem, da se je tak pametnjakovič »napiflal« za izpite na ozko specializiranem področju, njegove ambicije pa posegajo na mnogo širše območje.

Najbolj dramatični primerki diplomirane neumnosti so za nas državljane politiki in drugi za narodov blagor skrbeči ljudje. Ti se med predvolilno kampanjo šopirijo z mag. in dr. in dipl., ko pa se enkrat znajdejo v parlamentu ali kakšnih posvetovalnih organih, se izkaže ne samo, da nimajo pojma o stvareh, o katerih se morajo odločati. Poleg tega si tudi nočejo vzeti časa in se posvetiti obravnavani tematiki, prisluhniti strokovnjakom …

Predstavniki za stike z javnostjo so takim pametnjakovičem ščit pred neposrednimi vprašanji novinarjev in javnosti – zaščita pred razkrinkanjem njihove omejenosti. Kompenzirajo pa jo s tem, da sledijo vodjem in glasujejo tako, kot glasujejo oni. Temu se reče strankarska enotnost, z drugimi besedami – enoumnost.

Diplomirane in magistrirane omejence prepoznate po tem, da napišejo članek, ko je namenjen širšemu občinstvu, v komaj razumljivem jeziku. V besedilu je veliko tujk in pojmov, ker se avtorju to zdi pametno oz. drugače ne more. Povprečen bralec tovrstno besedilo zavrže po nekaj stavkih. Če pa se najde mazohist, ki tekst prevede v sebi razumljiv jezik, se izkaže, da članek nima ne glave ne repa, prav tako je brez podlage argumentacija v njem.

To, da je preprostost in kratkost znak nadarjenosti in uma – za diplomirano neumnost ni dejstvo. Ko delo diplomiranega omejenca zavračajo, v tem omejenec vidi bebavost delodajalcev ali spletke – zaroto proti njemu. Če mag. omejenca postavite na vodilni položaj, recimo za glavo katedre na fakulteti: omejenec naenkrat postane še pametnejši, katedra pa se poneumi. Kajti izobraženi omejenci so raje v družbi podobnih omejencev kot pa v krogu pametnih, ki jim lahko konkurirajo. Še ena prepoznavna lastnost: omejencem manjka smisla za humor, sploh na lasten račun.

Zame osebno pa je najhujše to, da po enem, dveh takih diplomiranih neumnežih, sodijo po navadi celo fakulteto, če ne celoten slovenski univerzitetno-izobraževalni sistem. Zato moja diploma na borzi dela stane manj, kot bi morala. Pri magisterijih pa je inflacija še toliko hujša: o vpisu nanj niti pomislila ne bom.

Agata P.

Objavi na Facebook-u, pošlji po e-pošti in več...
Zapri
  • Skupnosti
  • E-pošta
   Natisni Natisni    Pošlji prijatelju Pošlji prijatelju     RSS objav Vest RSS 
 
Komentarji - 36 x komentirano
  1. misko ;) pravi:

    se podpisem pod tvoj bolg. predvsem te pa pozdravljam v upanju, da bi jih cim vec prebralo zgoraj napisano. skratka, cestitke!

  2. tiib pravi:

    Agica, pa nebi bilo napak, če bi pomislila na podiplomca…
    Glih neumnosti ti res ne bodo mogli pripisati, pa čeprav boš mela kakšno zvenečo predpono pred imenom.

  3. G7 pravi:

    G7

  4. G7 pravi:

    G7.

  5. urbanapodgana pravi:

    amen.

  6. doajen pravi:

    zakon! i lov dis tekst

  7. vodimepotvdaljave pravi:

    ja, to je res zanimivo: bolj je nek osebek specializiran, bolj je omejen - skoraj po pravilu, so pa tudi izjeme. Ampak menda se v tujini že desetletja zavedajo, da je optimalen študij - enega naravoslovnega predmeta npr. fizike in enega družboslovnega npr. filozofije. no, o tem bi se dalo še marsikaj napisati, ampak sumim, da gre za širši problem te družbe, pogojen s kulturo zgodovino …

  8. JB pravi:

    Ocenjujem, da gre za zelo slab članek, ki nima realne podlage za oceno stanja v našem visokošolskem sistemu. Še posebej me zanima na podlagi kakšnega vzorca je avtor prišel do teh zaključkov. Korektno bi bilo, da avtor zapiše, da vsebina članka temelji na podlagi njegove subjektivne posplošene ocene na podlagi petih, desetih,… primerov. S takšnim populističnim člankom, pa avtor žal ne more doseči učinka, saj se vedno najde kdo, ki z lahkoto demantira vsebino članka, čeprav le ta lahko odraža realno stanje ali pa vsaj nakazuje probleme. Sicer me pa dipli, magi, dr-ji prav nič ne motijo - še posebej ne če so omejeni kot pravite. Več možnosti zame. Kaj pa zate?

  9. mag. Igor Đukanović, dipl. inž. mat. pravi:

    JB, ne strinjam se s teboj. Po mojem mnenju ne gre za članek pač pa za komentar. Tema ni dovolj pomembna, da bi se je splačalo znanstveno obdelati. Je pa dovolj zanimiva, da se jo splača pokomentirati in malo pošinfati “visokonosce”.

    Tudi mene moti podpisovanje z doseženimi titulami. Medtem ko v telefonskem imeniku titula lahko pomaga hitreje najti pravega Janeza Novaka iz Ptuja, je v večini ostalih primerov odveč. Razen seveda kadar podpisuješ strokovno ekpertizo. Na srečo smo glede kitenja s titulami precej bolj zmerni od naših sosedov v Avstriji in zlasti na Dunaju.

    Še najbolj se mi zdi hecno razmišljanje, da smo zaposleni na univerzah bolj humani ipd. Seveda pa verjamem (in upam :( ), da smo na svojih področjih eksperti.

  10. Neja pravi:

    Hvala bogu, že zdavnaj vidim svet v barvah. Črno-belo ni zame.

  11. dahvor pravi:

    …,o katerih se morajo odločiti … da te malo razveselim in ti eno malo skrivnost zaupam …, ko Človeka spoznaš in ti je na prvi pogled zanimiv, mu samo dve možnosti daš, možnost izbire … mu past postaviš in potem vidiš kako in kaj je … hehehe, ne počni tega v Sloveniji ali kjerkoli prepogosto, samo0 res zanimivim ti, ker boš hitro bankrot.
    V vsaki Družbi je potrebno taprvo pogledat norme obnašanja, kako se folk v zakotnih bifejih vede, tam vedno vse zveš, kaj v bleščečih pisarnah načrtujejo…dobro, da je radio študen z-s nasmehom nehu, nehal bom zdej tudi jaz…in tako se vedi, vsi glumijo, glumi še ti…pa boš mojster-ca ratal-a…ko sem jaz leta 91 enemu takemu rekel, ko mi je opisal kako bo, sem se razburil in sem mu omenil to, o čemer se danes zavedate in kregate, da bo ratalo, mi je mirno rekel-odgovoril, … kaj sploh to razmišljaš, hitro poskrbi zase in bo vse v redu … in danes je spet moderno malo nazi bit…ni možnosti napredka, ni možnosti več nič spremenit…zato bo pa klima-vreme za spremembe skrbelo, pa še to nam-vam ne znajo uredit, razložit, se mogoče malo že bojijo…aja, še opazu nisem, da je muska drgačna zdej po radju.
    Samo še glasbeniki o vseh problemih Sveta pojejo-ne požrejo ampak pøjejo - treba samo dosti musce poslušat,danes, da se Človek lahko kaj sam s sabo pomeni.

  12. BOTA pravi:

    Ne verjamem da je zgornji komentar všeč prodekanu Fakultete za evropske študije Peteru Jambreku. Roko na srce. Podiplomski študiji so dober posel. Vsebina? No ali je ta sploh pomembna. Pomembna je samo predpona pred imenom. In to se da “kupiti”. Vsaj na nekaterih “fakultetah”.
    Kakor koli že. Ali ste opazili, da se naravoslovci mnogo manj kitimo z omenjenimi nazivi oziroma da jih uporabljamo več ali manj samo tam, kjer je to potrebno. Zakaj že? :)

  13. Carlos Contreras pravi:

    Kaj pa naš “inžInir”?

  14. jurij pravi:

    Mah ne vem, sej ne zaposlujejo ljudi zaradi njihovih nazivov, ampak po potrebah delovnega mesta. Je pac mal bolj kruto, kot je blo za nase starse, delovna sila se danes ponuja na trgu.
    Izobrazba bo pa najbrz bolj in bolj specializirana ter na ta nacin “omejena”.
    Ce se nekdo kiti z magistrskim nazivom in pise tezko razumljive abotne clanke, to o njem ne pove nic lepega, ce pa nekdo o takih napise cel gneven komentar, pa morda ne bi bilo slabo, da se vpise se na magisterij in prvim da pozitiven zgled.

    Vse dobro

  15. tomazh pravi:

    Izobrazba je nujno potrebna in titule odražajo stopnjo. Višja stopnja v državni službi nosi tudi višjo plačo. V gospodarstvu pa ti nobena titula nič ne pomaga če ne znaš s svojim delom tekmovati v globalno vse bolj hudi konkurenci. Z mag, dr itd se lahko postavljajo tam kjer jih delo ne preverja vsak dan kot v industriji. In po pravilu tudi imajo manjše plače in več delajo, ker ne hodijo v službo ampak na delo.
    Zato bi rekel, da Agata ne spada v to zadnjo kategorijo.

  16. ZzZ pravi:

    Popolna resnica! Ta članek je izvrsten.

  17. JB pravi:

    mag. Igor Đukanović, dipl. inž. mat. pred dipl. inž. mat. si pozabil dodati uni. :)

  18. Igor Đukanović pravi:

    Ups, pa še res. Hvala. :-)

  19. Rob pravi:

    Kaj pa doktorji? Te so šele pojem zase, predvsem tisti doktorji z nazivom “redni profesor”. TO PA SO V VEĆINI PRIMEROV CVETKE

  20. vodimepotvdaljave pravi:

    mah, pač živijo v svojem svetu. Kdo bi jim zameril ;)

  21. Rak pravi:

    Znanje je strašno orožje, če ga imaš in ga znaš uporabljati. Kako priti do njega? Na več načinov! Najbolj normalno je formalno izobraževanje, da najhitreje največ. Samoizobraževanje - se naučiš, ampak traja, vprašljiv je nivo in količina. Učenje skozi izkušnje - najbolj utrjeno znanje s potrditvijo uspešnosti, ampak do določenega nivoja.
    Jaz skozi članek gledam kot na problem, kako na nek način pridobiš potrjeno formalno izobrazbo, potem pa hodiš v relativno dobro plačano službo, ali pa se kitiš z naslovom in se delaš pomembnega, vendar daleč od tega, da bi enačil vse. Mečejo pa ti pojavi slabo luč na večino izobraženih ljud, ki jim je znanje potrebno orodje za kakovostno ustvarjanje.
    Osebno sem več časa preživel na dodatnih funkcionalnih izobraževanjih in usposabljanjih, kot pa na rednem izibraževanju, kjer sem prilezel do višješolske izobrazbe. Gede titul pa menim, da v resnih primerih imajo svoj pomen, lažje odpirajo vrata zaposlenosti, kajti vnaprej se predpostavlja, da nekaj znaš, če pa to nedrži, ti mora pa nekdo dru ta vrata odpreti in te nagnati.
    Samo moje skromno mnenje, ne trditev!

  22. podplat pravi:

    Moja žena je magistrirala in res na hodniku smrdijo čevlji. Samo zdi se mi, da so moji. Morda je to foušija.

  23. gina w pravi:

    Draga urbana pizdjonterka! Seveda sem pomislila, če ni morda škoda časa za moj komentar, vendar me tovrstna razmišljanja in generalne sodbe pač zmotijo. Iz omenjenega članka ni razvidno na kakšni podlagi/problemu stojijo tvoje utemeljitve. Dobri pisci /ne nujno z diplomami!/ ponavadi izpostavijo nek konkretni primer na začetku, ga po svoje komentirajo v v osrednjem delu, na koncu pa ga nekje zašpilijo. Iz omenjene pisarije je razvideti vse prej kot resno problematizacijo.

    Citat: Pravi človek na pravem mestu je velika sreča za celotno družbo. Takšna razmišljanja so v bližnji zgodovini zaznamovale ideologije, ki mu je v osnovi nedvomno več do družbe kot do posameznika. (sic!)
    Osebni etos nezadovoljne Agati P., ki generalno sovraži črnce, cigane in bogate /v njenem primeru ljudi z diplomamami/ kaže na ozek diapazon razumevanja in sprejemanja, nudi pa ravno dovolj prostora, da lahko kritizira in interpretira neke kvazi vidike nekih diplomirancev. /Kot da je komu mar zanje!) Jasno je, da diplome opredeljujejo samo poklic in ne ljudi kot takšne. In če se pojavljajo v medijh izobraženi ljudje, bi rekla, hvala bogu; ker si res ne morem misliti, da bi naša kuharica, ki je sicer krasen človek, sodelovala v politični razpravi. Ampak pustimo to.

    Citat: To, da je preprostost in kratkost znak nadarjenosti in uma – za diplomirano neumnost ni dejstvo.
    Tale je pa huda! Mar vrline sodijo v resor uma, intelekta?
    Sama poznam veliko nadarjenih, ki niso preprosti in obratno. Na kaj se navezuje kratkost pa pojma nimam! S svojimi razumskimi utemeljitvami etike pač ne pripomoreš k moralnemu zdravju - nas ubogih. Temelji človekove etičnosti so metaintelektualni.
    Večina naših sodobnikov nemreč skorajda ne loči več med intelektualnostjo in spoznavno bistrino.
    Agata P. je v vlogi inkvizitorja navrgla pravo zmešnjavo pojmov, prav sadistično se je oprla na neke floskule, ki pa imajo seveda svoje privržence. Kritika mnogih je pravzaprav instrumentalna. Jemljejo jo kot pripomoček s katerim se postavijo na piedestal “fohidiotov” s katerega lahko misionarijo o krivicah sveta.
    Diploma mi je dala možnost poslanstva, ki ga jemljem odgovorno. Pa ti? Si pravi človek na pravem mestu?

  24. Mediocre But Arrogant pravi:

    Mah, zgolj posploševanje. Če obrnem tvoj zadnji odstavek - zame osebno pa je najhujše to, da po enem, dveh takih diplomiranih neumnežih sodiš vse s kraticami pred in za imenom. Ali “športno” povedano - če ne moreš prehiteti tekmovalca pred teboj in ti uhaja, ga vsaj poskusi spotakniti.

  25. vedic pravi:

    true true. tud men grejo teli quazi specialisti z diplomami pošteno na žolčni kamen. gina w style.

    pazi zdej
    Citat: Draga urbana pizdjonterka!
    ad-hominem straight up at the very beginning. don’t think, just shoot. A, B ali C? hitro hudiča, maš 2.1sekunde za odgovor! … diplomiranci ti takoj dajo vedeti, da si jih z ostrim zadel direktno v pain receptor: “tega niiiiii… ker to ne piše v zapiskih s predavanj in/ali skripti!!!”…

    Citat: Takšna razmišljanja so v bližnji zgodovini zaznamovale ideologije, ki mu je v osnovi nedvomno več do družbe kot do posameznika.
    right, right. We don’t need no stinkin’ Civilization. PredCednik Bush in Emperor Saddam sta nedvomno bolj pomembna posameznika od celega sveta. Em… Tenzin Gyatso mogoće?… Ne?… err ok, pa nič.

    Citat: Tale je pa huda! Mar vrline sodijo v resor uma, intelekta?
    NIKAKOR!! Vrline so v exkluzivni domeni črne, 5mm velike bradavice na (kako ironično) bradi, petih rjavih ali črnih, 3cm dolgih kocinastih izrastkih iz prej-omenjene bradavice, ter debeli plasti Estée Lauder Signature Rich Red (neka fancy rdeča šminka, btw) na ustnicah, ki skuša odvrniti pozornost od prej-omenjenih kocinastih izrastkov! … ja … that’s it … kakšen intelektualni kič neki… to je estetika!!!

    Citat: Temelji človekove etičnosti so metaintelektualni.
    holy marry mother of jezus fucking crist son of a doG!(tm) tako mi metamljeka u metaprahu, metakidam nametaljevo… jebote… ok nevermind. po eni strani je to res. check this: http://meta-intellectual-aleszylder.texmusica.com/ … glasba je res temelj dobrega življenja … qrc, tole sm moral prow poguglat (metaintellectual) da vidim od kod izvira ta nesmisel. namreč:
    1. intelektualen - pridevnik - od ali povezano z intelektom, racionalen raje kot emocionalen, se navezuje ali ga izvaja um,…
    2. meta - grško “po, za” “onstran”. predpona, ki se v Angleščini uporablja kot indikator koncepta, ki je abstrakcija ali opis nekega drugega koncepta.
    3. abstrakcija - racionalna in ne emocionalna, izvaja jo um… ergo intelektualna
    4. opis nekega drugega koncepta - … ravnotako, takisto
    5. == - enako, ekvivalentno
    6. - … natanko takrat ko …
    7. metaintelektualen == intelektualen metaintelektualen == nesmisel
    8. na kratko in preprosto: I piss on your diploma, be’ach! (ne jemat osebno, its just a figure of speech)

    Citat: Večina naših sodobnikov nemreč skorajda ne loči več med intelektualnostjo in spoznavno bistrino.
    Mogoče zato, ker “spoznavna bistrina” ni nič drugega kot neposrečen “brand-name” nekega naključnega diplomiranega pezdetka (dr. Rugelj TM), ki opisuje njegovo intelektualno sposobnost ločiti med monitorjem, ki prikazuje 3D reprezentacijo jabolka, ki pada s pospeškom 1G proti navideznemu protagonistu, od dejanskega jabolka, ki se enakovredno giblje neposredno proti njegovi glavi (kdo ali kaj je vzrok za to gibanje pri tem zanemarimo).

    Citat: … je v vlogi inkvizitorja navrgla pravo zmešnjavo pojmov
    hehe… et tu brute! :)

    Citat: … ki pa imajo seveda svoje privržence
    hehe… et tu brute! part deux! :)

    Citat: Kritika mnogih je pravzaprav instrumentalna.
    Emm… Ne! Kritika mnogih je pravzaprav brezpredmetna. Lep primer so “američani”… al pa skupina petih čapcev, ki ti sledijo že od stadiona Bežigrad… brezpredmetno… v vsakem primeru dobiš po pički.
    Kritika enega, however, pa JE večinoma (statistika pa to) Instrumentalna!

    Citat: Pa ti? Si pravi človek na pravem mestu?
    gaddamnet. you know what? screw you gals,.. i’m goin’ WoW! :)

    p.s: hmm… a pa se vam ne zdi, da so “temelji človekove etičnosti” bolj emocionalne narave kot racionalne??? just a thought…

  26. jurij pravi:

    vedic dude, tole si pa totally correttamente beachtetnu, ni kej! really sem d’accord s tutti kar si reku, sam too much si along the way hable mal inglés

    pa no offense

  27. anna pravi:

    Moja diploma je premosorazmerna moji strokovnosti. Seveda je potrebno znati ti vnovčiti. Zato pridno delam magisterij. In seveda se zavedam, da me to ne označuje kot človeka. Agata P. Pobrigaj se zase, da ne boš tako jezna.

  28. vedic pravi:

    @jurij - none taken bro’

  29. Đurović pravi:

    “Na univerzi so danes uspešnejši tisti, ki znanje »vsrkavajo skozi rit« (ko sedijo pri izpiskih) in ne s pametjo”

    Res, izvrstno izražena dejanska situacija. Pa naj dodam, da je problem v šolskem sistemu in nestrokovnim oziroma nesposobnim kadrom in ne v posamezniki, ki pač do nazivov in ocen prihajajo na njim dostopen način (vsrkavanje znanja skozi rit). Dokler ne bo sistem takšen, ki bo onemogočil vsrkanje vsega skozi rit in rangiral oziroma sortiral ljudi pred podelitvijo, bo pa situacija takšna kot je in ti bo zdravnik pripravljen povedati, da dlake rastejo hitreje, če jih briješ.

  30. rina pravi:

    Na k. mi gre neko posploševanje in odkrivanje tople vode. Na zapadu ništa novo.In pljuvalske ambicije drugorazrednežev me zanimajo še manj od dela diplomiranih omejencev. Agata P. Kje pa se ti izražaš, delueš, aktiviraš? Si dobra gospodinja, mati, sodelavka, soseda? Ali pa ti zaradi diplome ni potrebno nič od tega, ker imaš možeka, ki gara zate, med tem, ko tole pisariš?

  31. MarkoNi pravi:

    Wow, tule se je pa polno enih osebkov prepoznalo.

  32. Matjaž Germ pravi:

    Hya. JB problemov trenutnega slovenskega visokošolskega sistema skozi prizmo, ki jo predstavlja avtorica trenutno še ni mogoče komentirati. To se bo zgodilo šele čez nekaj let.

    Se mi pa zdi, da bo takrat vse skupaj še za odtenek slabše :) Vprašanje, če lahko več kot okrog 30.000 študentov v Sloveniji na generacijo kvalitetno nosi razne predpone. Mogoče se bomo takrat namesto o “kako za vraga je tale prišel do naziva” ko bo srečali kakšnega razgledanega človeka spraševali “zakaj za vraga pa ta nima naziva” :)

  33. JAZ pravi:

    Zakaj vedno clanke s tako vsebino pisejo tisti, ki niso (sposobni?) doseci visje izobrazbe???? Gospa Agata, a ste mogoce magistrica in govorite iz lastnih izkusenj? Kako lahko sklepate, kritizirate, zagovarjate nekaj, kar sami niste izkusili??

  34. manja pravi:

    Samo zakompleksani in vase zavervani “izobraženci” lahko jočejo tako kot Kalimero. In seveda, taki zanalašč ne bodo naredili magisterija. Ker potem, šele potem bi prava krivica se zgodila njim!

  35. Puff pravi:

    Heh… ti pa ne vidiš daleč od svoje fakultete (FDVja najbrž, drugje z “vsrkavanjem znanja skozi rit” ne prideš daleč)

  36. Tami pravi:

    Tole je bolj objava za nek osebni blog, in se sploh ne bi smela znajti v kaksnem drugacnem mediju. Ze zaradi nacina izrazanja in se posebej pa zaradi poenostavljanja in pavslnosti napisanega. Komentarji v mediji dosegajo kljub vsemu drugacen nivo, razen v Tedniku ki ga ja izdala vlada.

Komentiraj