Prvomajska šola Delavsko-punkerske univerze

Delavsko-punkerska univerza-Mirovni inštitut, ter partnerske organizacije Gerusija (Novi Sad), Udruzenje studenata filozofije (Beograd), MaMa (Zagreb), so organizatoriji letošnje prvomajske šole, ki je potekala od 28. aprila do 2. maja.

150 let po nastanku Marxove Grundrisse se vračajo k umetnosti kritike politične ekonomije. Na teoretski ravni poiskušajo poiskati mesta srečevanj in medsebojne artikulacije različnih sodobnih teorij, ki na različne načine iščejo navdih v in nadaljujejo poslanstvo klasičnih Marxovih tekstov, obenem pa te tekste ponovno berejo na dopoldanskih seminarjih.

Program je razdeljen v dopoldanske seminarje, ki temeljijo na kratkih intervencijah udeležencev, ki jim sledi do pol urna debata. Intervencije se nanašajo na temeljne tekste kritike politične ekonomije, popoldanske seminarje, kjer se odvijajo razprave na določeno temo in seveda kulturno zabavni program.
Projekt pomladanske šole DPU je sofinanciran s strani OSI – Open Society Institute, ter s strani MOL –a

Prvomajsko šolo so nam predstavili Ciril Oberstar, Darko Draškovič, Srečko Horvat, in Maja Solar.

Darko Draškovič “Vprasanje je zakaj, zakaj sploh ta šola, zakaj govorimo o kritiki politične ekonomije. Mislim, da je prvi razlog govora o politicni ekonomiji to, da je govor, se posebej kriticni govor o politicni ekonomiji potlačen, medtem ko je razlog te potlačitve tranzicija, se pravi tranzicija iz socialističnega produkcijskega načina v kapitalistični produkcijski način. Ta tranzicija se je zgodila v 90ih. Verjamem, da je bilo v Sloveniji podobno kot v Srbiji, a v Srbiji je bil v času te tranzicije iz socialističnega produkcijskega načina v kapitalistični produkcijski način močno prisoten in izrazen antikomunistični, antisocialistični, navsezadnje antimarksistični govor. Ta govor je predvsem vključeval tole: potlačitev Marxove kritike kapitalističnega produkcijskega načina. To je nekakšen poskus aktualizirati Marxovo kritiko kapitalističnega produkcijskega načina, glede na to kar se je dogajalo v času tranzicije in to kar se dogaja danes.”

Srečko Horvat: “Torej jaz mislim, da je sodelovanje med bivšimi državami Jugoslavije zares dobro. Jaz na primer, sem bil že pred dvema tednoma na tem mestu v organizaciji Rastka Mončika in Francozov in ponovno sem se vrnil. To traja teden dni, kar je priložnost, da vidim tovariše iz Srbije, ki jih nisem videl že pet let in da vidim tovariše iz Slovenije, ki jih vidim pogosteje. Mislim pa da je pomembno zato, ker se po vsekem predavanju, predstavitvi itd. človek dokoplje do novih idej. Nekdo iz neke druge države pride do neke druge knjige, jo prebere in tako se preprosto ustvarja neka vrsta ad hoc diskusije, ki pripomore k novim idejam in, meni osebno, se zdi to zelo navdihujoče. Nekatere ideje, ki sem jih slišal danes po svoji predstavitivi bom gotovo še kdaj uporabil dalje, zato tudi mislim, da je sodelovanje pravzaprav dobro in da bi ga moralo biti se več.”

Maja Solar: “Pomembno je, da te razmere na najboljši možen način kažejo, da filozofija ni zaprta in da to tudi nikoli ni bila, še posebej v današnjem času, ko je to absolutno absurdno. Ko govorimo o nekem akademskem diskurzu nikoli ni nič zaprto in ne vem kako hermetično, temveč se mora prekrivati ta nekakšna izmenjava, to nekakšno cirkuliranje govora ne samo ljudi, se pravi v nekem smislu diskurza. Te šole (te kolikor vem trajajo že več let) to najbolje kažejo. Zares je zanimivo to kar se dogaja na tem našem bivšem jugoslovanskem prostoru, saj je sama geopolitična pozicija zanimiva in to, da se ta izmenjava dogaja prav na teh nekih, med temi državami Srbijo, Črna goro, Hrvaška, Slovenijo, Makedonijo, Bosno in Hercegovino. A to kar je pomembno je to, da je filozofija tudi v teh prostorih sedaj zelo aktualna in se ukvarja z nekaterimi aktualnimi temami. Aktualnost ne pomeni, da se ne ukvarja s klasičnimi filozofi kot je Marx, ampak to počne na nek aktualen način in kar je tu zanimivo, je da se aktualizirajo stvari, ki so danes zelo pomembne in ki imajo svoje implikacije, tudi praktične implikacije, gre za branje nekih tradicionalnih tekstov v neki drugačni perspektivi. To velja za zelo različne diskurze, kjer se dogajajo produktivne polemike in produktivni pogovori in to je tisto najboljše v filozofiji. Nimamo enoumja in enomišljenja, ampak prepletanje pravzaprav vseh teh govorov in na nek način učenje vsega tega.”

Prevod: Lidija Radojevič

Nika Autor