V Nimi, eni izmed ljudskih četrti Akre, glavnega mesta Gane, 19 – letni Mugabe, ubogljiv na željo, dela v hotelu, ki ga vodi njegova teta. Z delom je pričel pred tremi tedni, mesečno pa prejme 55 cedijev (40 evrov). Njegova teta, obilna ženska, vodi hotel z železno roko. Mugabeja neprestano zahteva pri vseh vrrstah opravil in storitev, pri pranju perila, likanju, nakupovanju in odnašanju smeti. Teta ni poročena. Dneve preživlja v ukazovanju drugim, zvečer pa komentira programe na nacionalni televiziji. Brez hobijev in prostega časa, Mugabe spi kar na tleh zunanjega hotelskega dvorišča in čaka na svoj trenutek: upam, da bo lahko odšel od tukaj, ko bo zbral nekaj denarja za učenje francoskega jezika v sosednjem Togu.

Ženske Mugabe vidi le od daleč, največkrat zvečer, ko prostitutke sledijo premožnejšim strankam v sobe. Ponavadi gre za ženske z iste ulice, ki jih vsi poznajo in ki s prodajanjem telesa dodatno zaslužijo. Takšna je tudi mlada ženska, ki je nekaj metrov od hotela svoji sestri dvakrat mesečno oblikovala pričesko, ponoči pa sledila ameriško – ganskemu poslovnežu, ki je prišel v državo, da bi odprl trgovino.

Mugabe ve, da bo moral počakati. Imel je že štiri ljubice iz svoje vasi blizu Tamale na severu države. Odnosi so drugačni, kajti “tam se vsi poznajo in nihče ni bogat”. Tudi dela ni. Če se bo želel poročiti, bo moral biti zmožen preživljati svojo bodočo ženo; ker je poroka za Ganca življenjski dogodek, so dohodki poglavitni. Ganci se smejijo ideji, da zahodnjak lahko živi neporočen ali da ne verjame v Boga. « Saj je vendar Bog ustvaril svet », vzklikne Mugabe!

V Gani je ljubezen pogojena z denarjem: ženske večinoma iščejo v moškem le materialno udobje, ki ga same z delom zelo težko pridobijo. Mugabejeva polsestra Kristina, hotelska receptorka, vsak večer po 22h, ko živahne ulice mesta postanejo opustele, vstopi v drug avtomobil. Stara je 28 let in zelo lepa, vendar ločena. Z bivšim možem, muslimanom, imata majhno dveletno deklico. Njena katoliška družina ni nikoli sprejela te zveze in zdaj je Kristina bolj ali manj izločena iz družine. Živi od tega, kar prejme od svoje tete in moških. Denar prejema od Nigerijca, želi si namreč kupiti novo televizijo, ali pa ji plačajo vstopnico za tekmo za državni pokal. Ima številne avanture zaradi ugodnosti, ki jih je deležna. Če je kdo izmed njenih moških manj radodaren, se manj videva z njim. Za spremembo pričeske, nakup novih oblačil in zadnjih filmov na DVD –ju potrebuje denar. Lahko ljubi enega samega nepremožnega moškega? Sama zagotavlja, da lahko in pri tem prisega na Boga, vendar se razjezi, če človek omeni, da obiskuje le premožne moške. V njenih očeh to pomeni, da se prostituira. To je v Gani realnost, vendar je bolje, če molčiš.

Odnos med moškim in žensko se torej v Gani precej razlikuje od tistega v Evropi in prikrajša mnogo mladih Gancev, ki ženskam niso zmožni nuditi bogastva. Avtomobil je poglaviten, tisti, ki ga ima, postane predmet poželenja. Michael v svojih štiridesetih uživa: bivšo zaročenko je srečal za volanom svojega novega avtomobila. Bila je presenečena, ko ga je videla z mobilnim telefonom v roki ob odprtem oknu avtomobila. Postala je prijazna in ustrežljiva. Vendar Michael ne pozabi, da ga je zapustila pred nekaj leti, ko ni imel avtomobila. Poiskala si je novega moškega, on pa si je našel novo korpulentno žensko, « rad ima namreč vse ženske, tudi prostitutke », ki jih tukaj imenujejo «one dollar girls ». Zdaj, zaposlen v ganskem predsedstvu, čaka le še na rezultat prihodnjih volitev, da izve, če bo lahko nadaljeval z delom tukaj. Mugabe pa sanja o tem, da bi srečal belko, ki ga ne bi sodila po denarju.

Laurent Hassid