Še pred slovenskim uradnim izidom plošče Firma Ilegal so se Dubioza Kolektiv odzvali povabilu Zavoda Kultivacija in prejšnji teden koncertirali v Domu kulture Ruše.

Dan po koncertu smo se pogovarjali z basistom Vedranom, beseda pa je najdlje tekla o njihovi družbeni angažiranosti ter o zloglasnem provokativnem video spotu Šuti i trpi:

Dubioza Kolektiv za konec leta planira rojstvo njihovega četrtega albuma, na katerem bo deset popolnoma novih pesmi. Že kmalu pa jih bo spet mogoče slišati v Mariboru, in sicer na Festivalu Magdalena.

Povzetek povedanega še v slovenskem jeziku:

Dubioza je nastala okoli l. 2004, in sicer čisto neobvezno. Nastali smo iz dveh bendov, ki sta razpadla. Sicer pa smo se znašli skupaj zaradi takratne politike v BH, zaradi želje po socialni angažiranosti. Pred mesecem dni je izšel album Firma Ilegal, ki je za razliko od prejšnjih naših albumov edini v bosanskem jeziku. S tem smo se želeli bolj skoncentrirati na bivši jugoslovanski teritorij. Album je izšel pri sarajevski založniški hiši Ekipa. Poleg tega pa smo se uspeli dogovoriti tudi z založbo Menart Records, ki bo album izdala za slovensko ter hrvaško tržišče in založbo PGP iz Beograda, ki pokriva srbsko tržišče. Izid albuma pri teh dveh založbah pričakujemo konec maja, potem pa upamo, bomo še bolj delali na promociji albuma.

Nam lahko malo orišeš, kaj ste počeli v video spotu Šuti i trpi?

Za razumevanje vsega, kar je v spotu je potrebno poznavanje trenutne politične situacije v BH. Pesem se je pričela kot navadna pesem z angažirano tematiko, ki je imela strog refren. Nato smo vmes dojeli, da smo prišli do posameznih izsekov iz TV oddaj, političnih govorov, intervjujev in tako smo spoznali, da ti izseki dosti bolje pripovedujejo, prikazujejo trenutno situacijo, kot bi jo mi kdajkoli lahko izpovedali skozi našo glasbo. Dokumentarni moment, ki smo ga s tem dosegli, odlično prikazuje stanje v Bosni in to samo v dveh minutah, tako dolgo namreč traja videospot. Ideja pesmi ni zamišljena na ta način, da bi bila pesem ljudem všeč, pač pa da postane dokument, ki bo čez deset let predstavljal veliko težo.

Kako so ljudje reagirali?

Mislim, da je bila reakcija super, kajti ljudje kljub temu, da so siti te iste zgodbe, so zaradi načina, ki smo ga ubrali, da smo povzeli politično situacijo v zgolj dveh minutah (to smo naredili na precej koncizen način, izbrali smo najbolj črne trenutke preteklih nekaj mesecev), video spot sprejeli z navdušenjem, saj jim služi kot večni opomin na trenutno situacijo. In to je bil naš cilj, da ljudi zbudimo iz apatije, v katero padajo. Kajti kot vemo, apatija v BiH obstaja, na volišča gre zgolj 40 odstotkov ljudi in potem se dogaja, da drugi odločajo namesto tebe.

Je oblast reagirala?

Ja, guverner sarajevskega kantona, ki se pojavi v spotu je izjavil, da mu je spot zelo všeč in da ga sploh ne moti, da se v spotu pojavi v negativnem kontekstu. Kar je zares absurdno. In to je izjavil za največji tednik v BH. Oseba, ki je morebiti najbolj odgovorna za trenutno situacijo v BiH, na spot gleda kot na umetniško delo, proteste ljudi, ki se tedensko dogajajo zoper njega, sploh ne doživlja osebno, kar je zares čudno. Enostavno človek ne čuti ne osebne, ne moralne odgovornosti in smatra, da se njegove avtoritete ne sme prevpraševati. Kot bi bili dani od boga.

Ste vi tipični Bosanci?

Ne vem točno, kaj pomeni tipični Bosanec. Če misliš tistega stereotipnega Bosanca, Bosanca, kot ga vidite vi, naši zahodni sosedje, kar pomeni kot lenega, primitivnega tipa, potem zagotovo ne. Taki nismo.

A jeste čevapčiče?

Jaz sem vegeterianec.

Pa baklavo?

To ja.

Tudi v muziki niste ravno tipični Bosanci. Manjka vam etna.

Pa v bistvu nikoli nismo bežali od etna. Vedno smo poskušali to kombinirat z našimi pesmimi. In če bolj pozorno poslušaš naše pesmi, sploh na zadnjem albumu, boš slišala momente, kjer se to pojavlja. Menimo, da je za našo zvrst, ki jo igramo, to ravno pravšnja mera etna. Kajti v tej poplavi, kjer se etno igra bolj zaradi trenda, se nam zdi prav neokusno, da bi tudi mi ento dajali v prvi plan.

Pa prav to sem imela v mislih. Saj veš, bivši pop glasbeniki v zadnjem času zelo uporabljajo etno. Kot tudi vaš gost na zadnjem albumu, Gino iz Kultur shocka. Se ti njega spomniš kot Gina Banane?

Zelo dobro se ga spomnim in ta njegova preobrazba se meni zdi odlična. Mislim, da je zdaj zares on tisti tapravi. Res je, ko ga gledaš ali z bosanske ali slovenske perspektive, se ti zazdi, da je to pretiravanje, vendar, ko ga gleda človek v Seattlu in vidi bosanki, bolgarski, japonski in ameriški glasbeni in jezikovni miks, je to zares Kultur Shock.

Vesna Lovrec