Osrednja državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju je letos potekala v Begunjah na Gorenjskem, kjer so bili med drugo svetovno vojno gestapovski zapori. Slavnostni govornik, predsednik republike Danilo Türk, je današnji dan označil za praznik temeljnih vrednot — svobode, poguma, iznajdljivosti in kulture.

Povedal je, da je odločitev za upor zahtevala jasno opredelitev do narodnega obstoja in do tega, da narod končno vzame usodo v svoje roke. Dodal je, da razvoja Slovenije brez uspešnega narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno preprosto ne bi bilo. V Sloveniji se moramo vedno zavedati, je dejal Türk, da smo bili v drugi svetovni vojni na pravi strani, to je na pravični strani, ki je bila tudi zmagovita stran in ki je spravila s sveta zločinski ideologiji fašizma in nacizma.

Spomnil je tudi na povojno nasilje in povedal, da si vsi zaslužijo dostojen pokop in pietetno obravnavo. “Vsi, ki so umrli, zaslužijo svoj mir. Danes, več kot šestdeset let po koncu vojne, pa zaslužimo mir in spravo tudi živi. Vendar pa se v Sloveniji še danes lotevamo vprašanja sprave nestrpno in velikokrat na preveč političen način. Tudi letošnji poskus dokončati razpravo in sprejeti vojne zakone v Državnem zboru ni uspel. Politične volje za tak rezultat je še vedno premalo.”

Dan upora proti okupatorju je predsednik republike označil za spomin in razmislek o veličini narodnoosvobodilnega boja in o svetovnih razsežnostih upora proti fašizmu in nacizmu, o zgodovinski usodi našega naroda in etičnem bistvu naše nedavne zgodovine. “Toda razmišljati moramo o prihodnosti, za katero želimo, da bi bila vredna spomina na najboljše iz naše preteklosti. Doseči ta cilj pa ne bo lahko. Čaka nas veliko naporov.”

Danilo Türk: “Selektivni spomin je vselej etično vprašljiv. Spomin, ki zavestno zamenjuje vzrok in posledico, pa je etično popolnoma nesprejemljiv.”

Celoten govor predsednika Danila Türka.

Nejc Jemec