Zakaj je Boško Šrot pred dnevi ostal brez glasovalnih pravic v svoji paradni naložbi Mercatorju? Gre za posledico prevzemnega zakona, katerega luknje je Šrot zadnja leta s pridom izkoriščal. Gre tudi za posledico krize na bančnih trgih. Banke mu niso več mogle, kot doslej, tako radodarno dajati posojil. Zato Šrot – po uspešnem menedžerskem prevzemu pivovarne – ni mogel zbrati denarja, da bi dokončno prevzel še najboljšega soseda.
Kaj zdaj?
Ves Šrotov kapital v Mercatorju, to pa je polovica vsega, nima več besede. A le na skupščinah. Šrot namreč še vedno obvladuje vse upravljavske organe družbe – upravo in nadzorni svet. Damijan Janković, sin enega največjih sovražnikov Boška Šrota Zorana Jankovića, že razmišlja o sklicu skupščine in menjavi vodstva. A dokler mu načrtov zares ne prekriža, je Šrot še varen.
Šrot ima odprto še eno fronto – postopek pred oživljenim uradom za varstvo konkurence, ki tudi preučuje lastniška razmerja v najboljšem sosedu. Prav jutri bo Šrotov odvetnik varuhu konkurence skušal pojasniti, kako želijo prodati četrtino Mercatorja, menda skladu Blackstone. A tudi prodaja ga verjetno ne bi odrešila postopka – razen, če bi hkrati odpoklical tudi nadzornike, ki upravi nalagajo, kako naj vodi družbo. Tega pa Šrot seveda noče. V nadzornikih je njegova moč – kapitalska in politična. Mercator je bil vedno namreč tudi politična trgovina.

Petra Sovdat