Komentar - Andrej
18. april 2008 ob 14:38 | Vest |Po slovenski ustavi je univerza avtonomna. Vendar njena avtonomija ni popolna. Zamejena je s slovenskim pravnim redom in statutarno urejenostjo univerze same. Prvo polje zamejenosti je polje financiranja, v kolikor je le to pretežno iz državnega proračuna.
Drugo polje, ki me sedaj najbolj zanima, pa je polje podeljevanja licenc za delo na univerzi. Govorim torej o habilitacijah. Prva zamejitev avtonomije izhaja iz dejstva, da osnovne habilitacijske pogoje opredeljuje zakon o visokem šolstvu, ki ga notranji univerzitetna ureditev povzema in nadgrajuje.
Glede na slovenski pravni red je tako izhodišče za izvolitev v naziv nujnost, da kandidat izpolnjuje v zakonu in statutu predpisane pogoje. Sam postopek izvolitve pa mora potekati v skladu z načeli upravnega postopka. To konkretno pomeni, da je potrebno v odločbi, ki predstavlja zaključek izvolitve, opredeliti, v kolikšni meri prosilec za izvolitev izpolnjuje pogoje, in vzročno zvezo med izidom habilitacijske glasovanja ter kandidatovem izpolnjevanjem pogojev za izvolitev.
Avtonomija univerze v primeru izvolitev v nazive torej ne pomeni glasovanja v skladu z lastnimi merili, ampak v skladu z merili, kakor so opredeljena v zakonu in univerzitetni pravni ureditvi.
Glede na lastno izkušnjo lahko rečem, da se morata vsaj dva senata - senat Univerze v Mariboru in senat Filozofske fakultete - teh pravil še naučiti, da bosta lahko postala avtonomna.
dr. Andrej Fištravec
26. april, 2008 ob 20:11
Filozofska fakulteta (in marsikatera druga fakulteta v okviru UL) je že večkrat dokazala, da so habilitacije instrument za omejevanje konkurence pri prijavljanju na določena delovna mesta in discipliniranje posameznih profesorjev. Poglejte si samo razpršenost habilitacijskih področij. Namesto širokih habilitacijskih področij, ki bi omogočala konkurenco, so le ta sparcelizirana in pogosto nosi določeno habilitacijski naziv v celi državi zgolj en profesor. Da ima ta profesor ključno vlogo v habilitacijskem postopku pri odločanju, kdo bo njegov konkurent in kdo bo vstopil v njegov “vrtiček”, je seveda jasno.
Žalostno je, da je v prvem planu pri habilitacijah načelo “roka roko umije” in politična kompatibilnost, kot pa dejanska kakovost kandidatov za habilitacijo. Roko na srce, mnogim posameznikom, ki se kitijo s hudimi znanstvenimi nazivi, so le ti bili podeljeni na ta način in s tem služba na Filozofski fakulteti za takšne in drugačne zasluge. Profesorji kot so dr. Fištravec pa plačujejo davek za kakovostno in strokovno delo.
Čas bi že bil, da zavlada na Filozofski fakulteti kakovost in ne skrb za delovna mesta za določene profesorje, ki nimajo tam kaj iskati. Ravno ti profesorji pa so v prvih vrstah na SVIZ-u pri dvigu plač. Plačajo naj, da lahko stojijo pred študenti, ne pa da zbašejo v žep po 3.000 Evrov na mesec.