Paradoksi krize
15. april 2008 ob 10:54 | Jani Sever |Ljubljanska borza je spet strmoglavila. Napovedi o recesiji so vedno bolj realne tudi v naši deželi. Optimizma glede gospodarske rasti ni več. Inflacija se nikakor noče znižati. Delavske demonstracije ter napovedi stavk v javnem sektorju so postale novica, ki niti pretirano ne vznemirja. Hkrati pa je vedno bolj moderno govoriti o najbogatejših Slovencih, kot da gre za nekakšno tolažbo, češ upanje vendarle obstaja. Oblast utrjuje svoj vpliv v največjih podjetjih. Ob tem pa se pozablja kdo je največji “tajkun”.
Ali tudi najbogatejši na borzi izgubljajo? Ali si zdravniki, sodniki in učitelji ne zaslužijo višjih plač? Zakaj bi jih bili deležni samo na železnici, pa policisti in državni novinarji in še kdo? Kaj pomenijo vsakdanje zahteve po višjih plačah? Jih ljudje sploh še razumejo? Ali ni res, da s plačnimi razmerji nikoli ne bodo vsi zadovoljni in da so vedno lahko samo arbitrarna? Ali sodniki ne zaslužijo višjih plač kot poslanci? Ali zdravniki res vsi delajo v popoldanskem času in v resnici zelo dobro zaslužijo?
Vlada je s pripravo novih plačnih razmerij povzročila velikansko težavo. Da se je to zgodilo ni nikakršno presenečenje. Vsi pač ne morejo biti zmagovalci. Čeprav jih bo na koncu kar precej. Tudi tempiranje uveljavitve dviga plač velikemu številu javnih uslužbencev na čas tik pred volitvami je seveda povsem razumljivo. Vprašanje pa je, ali je modro in kakšno je sporočilo, ki ga takšna politika prinaša. Posebej v zaostrenih gospodarskih razmerah, za katere se zdi, da se lahko še poslabšajo.
In vendar je videti, kot da smo priča nenavadnemu paradoksu. Lani, ko je Slovenija jahala na valu gospodarske rasti in se je inflacija šele začela dvigovati, sta vlada in njena prva stranka beležili najnižjo javnomnenjsko podporo. Danes, ko grozi recesija, inflacija pa se nikakor noče znižati, je ugled vladi in SDS občutno zrasel. Kot da so ljudje prepričani, da vlada z vsem skupaj nima prav veliko opraviti, da se ji dobri ali slabi časi enostavno zgodijo in da jo je torej treba ocenjevati po nekih drugih kriterijih.
S sindikati in njihovimi zahtevami je ravno obratno. Lani se je zdelo, da imajo delavci za svoje zahteve povsem upravičeno podlago. Vlada, ki se ves čas hvali z visoko gospodarsko rastjo česa drugega tudi ne more pričakovati. A potem je kmalu sledila streznitev. Zdaj med ljudmi prevladuje strah glede tega, kakšne posledice bi imela zvišanja plač. O tem pričajo neprijazni odzivi na zdravniške zahteve in klavrni uspeh delavskih demonstracij, v katerih so pravzaprav slavili delodajalci.
Zgodba o tajkunih, ki jo je iz škatlice spustil predsednik vlade, je bila neverjetno uspešna. Ne le, da je ljudem pred recesijo pokazala prave razredne sovražnike. Hkrati jim je predstavila tudi modele uspeha. Ti so seveda strašno različni, vendar je pomembno že to, da obstajajo. Pa naj gre za Igorja Bavčarja, Boška Šrota, Mirka Tuša, Ivana Zidarja, rimskokatoliško cerkev, Zorana Jankovića ali za poštni nabiralnik. Bogati Slovenci so med nami, čeprav jih ne vidimo in o njihovem obstoju pričajo samo poročila o neizmernem bogastvu.
Pravi odgovor na vprašanje, ki ga običajno postavijo otroku, kaj si želiš postati, se danes glasi tajkun - tisti, ki ga recesija ne prizadene, ampak nasprotno v njej vedno prepozna predvsem priložnost. V Sloveniji je zaradi izredno velike količine državnega premoženja največji tajkun pravzaprav vlada. Tega bi se morali zavedati tudi volivke in volivci. Vlada sicer v pogojih globalne krize ne vpliva odločilno na to, ali recesijo imamo ali ne. Je pa od njenih sposobnosti upravljanja odvisno, kako jo bomo preživeli.
Slednje sicer ni pravilo, vendar se zdi, da se volilno telo ob vprašanju, kdo je pravi voditelj v času krize, raje odloča za trdo roko.
Jani Sever
15. april, 2008 ob 12:51
Nina Ivanič preferira trdo roko pred lepljivo.
Za take bi priporočal Naomi Klein: http://inteldaily.com/?c=138&a=3557
15. april, 2008 ob 13:43
čakamo da poči še nepremičninski balonček,…ajde folk, panično prodajat, pa bo…P.
15. april, 2008 ob 15:01
Nina, Nina prav rad bi te videl s pendrikom v roki. Le čigav bi bil in ali bi na njem pisalo kot na kapi nekega vožda I feel Slovenia.
15. april, 2008 ob 16:25
Fantje! Dajte mi razložit, kaj ima Nina Ivanič, pendreki itd. skupnega s tem komentarjem!
15. april, 2008 ob 17:01
Že cel teden nas na obroke konstantno zaliva. Vem, kriva je vlada. Kriv je Janez, največji tajkunček, ki je prodajal orožje, kriv je Igor ki se je na obalo pripeljal s starim džipom, zdaj pa ima na raznih parkiiščih že 30% Istrabenza. Ko bodo bankir Mitja, preiskovalec Milan, politični novinec Gregor ter estet Borut prevzeli vajeti v svoje roke, bo v hipu nad deželo našo posijalo sonce! Le do oktobra bo potrebno počakati :)
15. april, 2008 ob 17:14
…po praksi, bo zdej na vrsti, prva petletk v drugi osvoboditvi … taprvi osvoboditelji so si vse vzeli, tadrudi osvoboditlji, so po zku[nji taprvih, si tudi vse vzeli … in oboji so takoj pričakovali, da jih Narod za to še nagradi in časti … Borza je pa samo pravičen sodnik … igra skoraj podobno vlogo kot Bog … samo molitve in prošnje in upanje po še in še več, ne pomaga v Nebesa … po Knjigah Svetih, tam tako piše, Bog drugače vidi pravico in resnico … pa se z notranjimi infotmi ne igra … te da ponavljat, dokler ne osvojiš - reinkarnira, če je pa primer nepoboljšljiv-nerešljiv, tudi za Boga, gre se za zmeraj v Pekel.
in dirka za denarjem je že Pekel - vsak, ki dirka, je dirkal, to ve, da v vsaki dirki samo eden, zmagovalec je…in eden tazadenj-vsak je samo Eden.
15. april, 2008 ob 17:17
…to, da treba, naj bi se, priporočljivo je, brati filozofske knjige, namesto ekonomskoznanstvenih teorij, sploh ni slaba ideja…za zabavno se v Življenju imet.
15. april, 2008 ob 17:25
…kak;o naj lačna vrana sito razume in obratno…
to bo men večn vprašaj?
15. april, 2008 ob 17:34
…in bogati Slovenci med nami, nikoli niso izginili, vedno so tle … saj v najbolj temnih časih je-so reševale Sanje … postati bogat Slovenc…eni Sanje lovijo, drugi jih držijo, tretji sanjajo kaj bi sanjali … o nočnih morah in kriminalu v Družini se pa nikjer ne govori … ko je pred tedni v sverni italiji, kirurg z kladivom, macolo, ženi in dvema hčerkama, tm 13 in 15 let starima, glave Doma razbil in pol še sebe fenal-taljani so na svoji tv pokazali … so kolegi, v lokalni bolnišnici rekli, da so že celo leto opazovali in ugotavljali, da je v depresiji, pomagat ni znal nihče, da ne bi bil več v depresiji … tako se nad dogodkom niso niti dosti čudili…aja borza-hihihi.
15. april, 2008 ob 17:37
…samo razumi, da lačnih Vran-Krokarjev ni … si znajo zelo dobro hano poiskat, ko, če bi le jaz bil tako dobro opremljen, bi zdej, takoj zelo visoko poletl in daleč …
15. april, 2008 ob 17:49
…aaa, vam še niso na tv serije o Življenju na Planetu Zemlja, po Človeku-ko zadnji Človek izine, še niso zvrteli, kaj in kako se bo premoženje obnašalo.
15. april, 2008 ob 18:22
Juhuhu! Pa so se spet zajebali tisti, ki ne vejo, kam z denarjem.
Ampak, se sploh kdo zaveda, koliko bo najebal tisti, ki bo nasledil Bajuka?
Lani se je bahal, koliko je pokasiral od davka na dobiček in imel presežek v proračunu. Sploh ve, da je večina lanskega dobička podjetij izvirala iz prevrednotenja?
Drugo leto pa čista izguba!
Samo cene nepremičnin naj začnejo padati, pa bo “zgodba o uspehu” le še žalostinka za nekdanjimi časi!
15. april, 2008 ob 20:29
Eh, Jani, Jani, še vedno ne obvladaš osnov pravopisa: ko pišeš o Cerkvi kot inštituciji, uporabljaš veliko začetnico, ker gre za lastno ime. 1. razred OŠ. Mene bi bilo na tvojem mestu sram.
15. april, 2008 ob 20:51
mamo cerkev in Cerkev.
15. april, 2008 ob 20:58
…mi lohk poveš ,kje še košček “blagostanja” brez globalnega “sranja”…?!
16. april, 2008 ob 4:31
edina uteha naša bedna je le v tem, da ljudje z denarjem nimajo ne domišljije in še manj okusa! Kakšen dolgčas! :(
16. april, 2008 ob 8:07
Doajen - zelo dobro si napisal. Veš, da me včasih prime in si prav želim, da bo levica prevzela v jeseni vajeti v roke, ker bo potem sonce sijalo, poročila in članki bodo normalni in mir ter blagostanje bo zavelo nad Dolino Šentflorjansko…
Sicer pa, Jani - malo nekonsistence čutim v zraku: vlada je 2004 napovedala umik iz državnega premoženja. Ko jue to pričela izvajat se je zrušil val obtožb na Bajuka, češ, kaj prodaja skupne žulje, itd., sedaj pa spet obtožbe, da je Vlada lastnik enormnega premoženja, oziroma največji tajkun… To je najboljša potrditev, da (vsaj pri nas) nikoli in nikakor ne moreš ustreči ljudem… Enostavno NE moreš!
16. april, 2008 ob 18:20
Joško , ti pač ne razumeš štosa. To je to. Pa kaj več je treba še prečitati.