Roman “Hava (začetek konca)“, je bil izbran med finaliste natečaja za najboljši roman iz sodobnega življenja, ki ga je Cankarjeva založba razpisala leta 2006.
Boštjan Potokar je novo pisateljsko ime. Je kipar in soustanovitelj Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart. Hava je njegov literarni prvenec.
O knjigi je Andrej Blatnik zapisal, da Boštjan Potokar uveljavlja novo zvrst, ki v slovenskem leposlovju skorajda ni zastopana: fantazijo. Vendar se Hava (začetek konca) ne zadržuje pri žanrskih obrazcih, temveč jih pomika v čudno domačen kontekst psihološke grozljivke s političnimi temelji. Skratka ženski junakinji Hava in Jeva se premikata po nadrealistični pokrajini…..

Pogovor sva začela s vprašanjem: Kako to, da se je kipar podal v pisateljevanje?
Nato sva stopila na pot Have in Jeve, glavnih protagonistk v knjigi. Mogoče bi bilo še zanimivo izpostaviti, da je knjiga napisana v ženski osebi. Sama zgodba se vrti okrog tematik sprejemanja in umeščanju posameznika v neke obstoječe norme in še marsičem, da ne bom sedaj s splošnim povzetkom preveč poenostavila večplastnosti zgodbe.

“…meni knjiga predstavlja bolj metaforično ne samo odraščanje, temveč umeščanje v neke obstoječe norme družbe…”

Pogovor je tekel dalje, moške osebe nastopajo v knjigi kot arheološki zgodovinski pogled, je na nek način zapis sledenju zgodovine – kot pisma iz drugega časa.
V pisni strukturi knjige je avtor se izognil imenskemu poimenovanju akterjev (razen glavnih protagonistk) - le ti so opredeljeni preko svojih funkcij, kar daje večji poudarek razvrščanju v družbenem sistemu.

“…ko si star ne vem 15 let si prisiljen, da se še nekak skoz raznorazne postopke, pa naj bo to izobraževanje al kar koli, počas začneš umeščat v obstoječo družbo, to se generacijam ponavlja ne glede na čas…”

Kako steče pisanje zgodbe?

“…na vsak način sem hotel opisat z besedami kako se zgodi, če pride do eksplozije v slow motion (počasni posnetek), kako bi to opisal kot v filmu, ko delci počasi letijo naokol, zato sem za to uporabil težko poletno popoldne…”

O glavnem zapletu knjige in avtorjih, ki jih B. Potokar prebira.

“…šlo je za sam akt, določena zaprta družba se odloči da je pomembno zgraditi pristanišče, zato ga je pomembno zgraditi, če nekdo temu nasprotuje je to njegov problem da temu nasprotuje, ker vsi vejo da je pomembno zgraditi pristanišče in to je tisto česar so se lotili. Se pravi da če se znotraj zaprte družbe nekaj dogovorimo, to sprejmemo kot neko lastno ugotovitev ta drži, ne glede na zunanji realen pogled, ker tega zunanjega pogleda sploh ni. In to je tisto ko oni dve stopta v to - ni več zunanji pogled…”

Mene je tok zgodbe kar potegnil v dogajanje. Zanimivo je, da se bralec (vsaj jaz sem se), izgublja v času - s tem nas vrže iz ustaljenih tirnic in postanemo še aktivnejši pri zasledovanju zgodbe. Skratka odlična knjiga. Priporočam za branje.

Hava (Začetek konca)
Cankarjeva založba, 2008
Napisal: Boštjan Potokar
Uredil: Andrej Blatnik
Naslovnico oblikovala: Rene Rusjan
Fotografija: Pila Rusjan

Robertina Šebjanič