Revolucionarna Slovenija
11. april 2008 ob 11:14 | Jani Sever |Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo. Ljubu Sircu, zaradi kršenja pravice do razsodbe v razumnem roku, pripada odškodnina 20.000 evrov. Sirc že skoraj dve desetletji čaka, da mu Slovenija vrne, kar mu je bilo odvzeto. Tudi sicer je Sirčeva zgodba grozljiva. Ugledni mož, ki je star 88 let, s Slovenijo res ni imel sreče. Bil je obsojen na montiranem procesu, odvzeto mi je bilo premoženje, kandidiral je za predsednika republike in zdaj mu je Evropa dosodila odškodnino. Ob njegovi zgodbi bi se morali zamisliti.
Sirc z odškodnino upravičeno ni zadovoljen, pravi, da je to le “žepnina” v primerjavi s tistim, kar zahteva. Že od leta 1991 se namreč trudi, da bi mu država vrnila ali vsaj plačala odškodnino za premoženje, ki so ga državne oblasti po drugi svetovni vojni zaplenile njegovi družini. A nizka odškodnina ni edini vir njegovega nezadovoljstva. Najbolj je nezadovoljen, ker je želel s pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice doseči, da bi sodišče razveljavilo odločitve slovenskih sodišč, ki so zavrnila nekatere njegove zahtevke. Evropsko sodišče meni, da o tem ne more odločati, dokler niso končani vsi postopki pred slovenskimi sodišči.
A za razumevanje Sirčeve usode in njegovega nezadovoljstva se je treba spomniti Nagodetovega procesa. Pa tudi nedavne slovenske zgodovine, ko je osmrtnico za preminulim javnim tožilcem na montiranem stalinističnem procesu, Viktorjem Avbljem, v času, ko je bil predsednik republike, podspisal tudi Milan Kučan. Usode 15 obsojencev na procesu proti Črtomirju Nagodetu 1947 so strašljive. Proces je bil še posebej odmeven, ker so bili obtoženci izobraženci in protifašisti, tudi člani Osvobodilne fronte. Bilo so izdajalci, vohuni zahodnih demokracij, kritični do enopartijskega sistema …
Grob ubitega Črtomirja Nagodeta še danes ni znan in najbrž tudi nikoli ne bo. Drugi so imeli nekoliko več sreče. Čeprav je bilo ob izreku kazni družinam obsojenih odvzeto tudi premoženje. In kljub temu, da je vrhovno sodišče leta 1991 sodbe razveljavilo in da je Slovenija sprejela zakon o denacionalizaciji, se Sirc še danes spopada s slovenskim sodnim sistemom. Neverjetno neprijetno za demokratično državo in stopnjo njenega samozavedanja ter odnosa do zgodovine. Čeprav glede na razprave o spravi in državljanskem spopadu ne tudi presenetljivo.
Kljub temu, da Sirc ne pripada domobransko-partizanskemu duelu, ki obremenjuje slovensko družbo, je namreč njegov primer neprijetno opozorilo na slovensko stalinistično preteklost. Tega spomina v Sloveniji večina ne obuja ravno z velikim veseljem. In čeprav je Ljubo Sirc kot kandidat LDS leta 1992 poskušal postati predsednik republike Slovenije, mu to, da bi bil v Sloveniji priznan in resnično rehabilitiran ni prav veliko pomagalo. Nasprotno, kandidatura za katero LDS ni naredil prav veliko, je zamere med Sirčevim liberalizmom in slovensko liberalno levico še dodatno zaostrila.
Kot da dediščina stalinizma sega vse do današnjih časov. A tako z dediščinami pač je. Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice opozarja, da neprijetne zgodbe nikoli ne izginejo same od sebe. In čeprav gre vedno za primere, ki niso primerljivi, se je ob tem morda dobro spomniti na vse primere, ki Slovenijo tam še čakajo. Odškodnina Ljubu Sircu sicer lahko pomeni tolažbo za nekakšno abstraktno državno oblast, ki bo 20.000 evrov z lahkoto pogrešala. Hkrati pa kljub temu predstavlja vsaj simbolično tolažbo za državljanke in državljane, ki iščejo svojo pravico.
Na žalost je ta tolažba precej slaba. Usoda Ljuba Sirca govori o revolucionarni vnemi tistih, ki so pravno definirali državo s svojim odnosom do ideoloških tujcev pred šestdesetimi leti. O čem denimo priča usoda izbrisanih? O revolucionarni vnemi tistih, ki so pravno definirali državo s svojim odnosom do tujcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik? Evropsko sodišče lahko samo nekoliko ublaži oziroma kompenzira trpljenje. Izključujoči miselni vzorci slovenske družbe ga preko pravnih inštitucij lahko podaljšujejo, kot se zdi, tako rekoč v neskončnost.
Jani Sever
11. april, 2008 ob 11:23
Jani, kar dober komentar! Sicer pa predlagam, naj odškodnino plača Potrč and company, ki so zrušili zakon o zaključku denacionalizacije in ki sploh že vseskozi zelo blokirajo in ustavljajo ta proces… Če imajo jajca in če stojijo za svojimi besedami (ne verjamem!), potem naj tudi plačajo!
11. april, 2008 ob 12:45
Strinjam se z Rosvito, da je dr Sirc imel nerealna pričakovanja od Evropskega sodišča. In škoda se mi zdi, da mora zadnja leta namenjati “boju za svoje pravice” v naši pravni državi.
Ob vseh teh različnih zgodbah vračanja nacionaliziranega premoženja pa se srečujem s svojim občutkom nemoči (zaradi nepremišljenega zakona o vračanju v naravi) in jeze ( zaradi novih krivic, ki jih povzroča). Tako nas jezijo (tudi mene) sedanji tajkuni. Najraje bi jih “razlastili”. Sprašujem pa se, na kakšen način so prišli do premoženja nekdanji bogataši z RKC vred. In zdaj naj jim vsem po vrsti ( neselekcionirano) vračamo. To se mi ne zdi prav. In ob tem mi ni žal, da se nekatere stvari zavlačujejo.
11. april, 2008 ob 13:03
take bi morali takoj pospraviti
11. april, 2008 ob 14:07
Vse to je dokaz, da so slov. birokrati in državni uslužbenci nasploh vedno enaki. Pred 50 leti so delali za komunistično oblast in bili bolj papežki kot papež. Sedaj delajo za demokrat. državo in se obnašajo ravno tako kot oni prej. Skratka tu se pokaže naš nacionalni značaj: vedno radi izpolnjujemo neke ukaze, nič se ne sprašujemo zakaj. Nič ne pogledamo pod površino.
G. Sirc bi si zdavnaj saslužil, da bi ga obravnavali človeško. Niti ni rečeno, da bi mu morali ugoditi v vsem, kar je zahteval. Lahko pa bi mu dali odgovor takoj. A ne, se je že najdel kje kak birokrat, ki je opazil, da manjka ena vejica in je vse blokiral… Lanski sneg njemu, kaj se skriva za vsem tem…
11. april, 2008 ob 14:10
http://ie.youtube.com/watch?v=ZKlxyoPNaFI
11. april, 2008 ob 16:26
Sirčeva usoda je res trnova.
Avbeljeva medalja je pa najbrž namenjena njegovi vlogi med NOB.
11. april, 2008 ob 16:39
Tako radodarnega zakona o denacionalizaciji, kot so ga sprejeli v prvem slovenskem demokratičnem parlamentu, ne pozna nobena evropska država.
11. april, 2008 ob 17:49
in katere evropske države so sploh sprejele denacionalizacijo.
11. april, 2008 ob 18:19
@komunist!
Misliš Sirca?
Sploh me pa praksa naših sodišč spominja na Franeta Milčinskega - Ježka. Ko so v Egiptu vrgli kralja Faruka, sta se med seboj dajala dva generala - revolucionarja: Nagib in Naser. Je Naser ostavil Nagiba, drugi dan Nagib Naserja itd.
Ježek pa je to komentiral kot jutranjio telovadbo:
“nagib gor, nagib dol, nagib gor, nagib dol …”
11. april, 2008 ob 18:33
Razsodba ESČP je poučna. Namreč sodišče je (nehote) postavilo denacionalizacijski limit. Gre za to, da samo bedaki vračajo nacionalizirano premoženje na način, kot se je to zgodilo v RS, in sicer po Peterletovi ‘zaslugi’. Na nek način je Sirc spet diskriminiran, namreč fari so dobili v naravi in skoraj v celoti, liberalec Sirc pa ‘le’ 20.000 €. V Nemčiji je bil limit 100.000 €. Skratka, denacionalizacija v RS je bila škodljiva, in naj se sliši še tako nenavadno, tudi - krivična. Gre za to, da države, ko nekaj vzamejo, povečini ne vračajo. To je misel neoliberalca Jeffreya Sachsa. Tako npr. vladi ZDA niti na kraj pameti ne pade, da bi vračala premoženje potomcem t.i. lojalistov, to je ljudi, ki so za časa ameriške revolucije ostali lojalni britanski kroni in so pobegnili v Kanado. Menda tudi Francozi niso vračali nacionalizoiranega premoženja potomcem raznih obglavljenih plemičev za časa franocske revolucije 1789. Itd. Ne vem od kod potreba, da se razveljavlja samo nacionalizacije, ki jih je ‘zgrešil’ komunistični sistem. Če bi bili dosledni, bi povrnili premoženje vseh nacionalizacij, tudi tistih za časa Kraljevine Jugoslavije, pa za časa jožefinskuih reform v 18. stoletju, in… In teritorij RS bi spet obvladovali potomci raznih grofov, Cerkev in ‘cesarski’ Habsburžani. Kne, Sever?
11. april, 2008 ob 19:17
In da sploh ne omenjamo, kako so se cerkveni parklji polastili že dvakrat prodanih posestev nekdanjega blejskega gospostva.
11. april, 2008 ob 20:23
Veš Ed, vedno bolj mi postaja jasno, da izjemno bogastvo enih in huda revščina drugih vodi v tak ali drugačen upor in težnjo po bolj pravični porazdelitvi.
In gotovo bi cerkev kaj pridobila na svojem zmanjšanem ugledu, če se ne bi tako dajala za blejski otok in gozdove v TNP. Stari kmetje vedo povedati, kako je marsikatere njihovim staršem na zvit način iztrgala iz rok. In tudi to o dvakratni prodaji. In če bi bila jaz g. Sirc, ne bi sodelovala v Janševem “Strateškem svetu”, “podarila” bi Kranjčanom premoženje, za katerega se bori, se pomirila s Slovenci in s samim seboj.
11. april, 2008 ob 20:58
Hmmmm, Neja, me zanima, če bi po tolikih krivicah in po tako dolgem čakanju se pomirila s Slovenci in samo seboj in podarila premoženje… Če pa res, pa vsaka čast!
ED, odškodnina, ki jo je Sirc dobil prisojeno, je šele kazen za nerazumno dolge sodne postopke. Moramo biti natančni! In to bomo plačevali vsi slovenski davkoplačevalci. Predvsem ta odškodnina nima veze z denacionalizacijo, ampak z našo sodno zgodbo.
Zakaj vračati? No, ne vem, ampak če si jaz zgradim hišo, pride nekdo in mi jo ukrade, pri tem še koga mimogrede s sveta spravi, bodo verjetno moji potomci (če jaz ne bom mogel) skušali urediti to krivico? Ni to logično? Me res zanima, koliko od vas bi na primer svoj avto, ki ste si ga pravkar kupili, mirno pustilo nacionalizirati in pri tem tudi ostati miren?
Izkušnje kažejo, da je lahko soditi o drugih, ko pa se kakšna zadeva dotakne mene (smrt mojih sorodnikov, če kdo hoče moje premoženje,…) se stvari drugače obrnejo. Takrat pa svojega ne damo.
Pa Sever - a se ne da, da bi sovražni govor odstranjevali?
11. april, 2008 ob 21:56
Odvzeti, ukrasti ali prilastiti si nekaj tujega je v večini primerov kraja (=zame to ni kraja takrat, ko za odvzem obstaja logičen ali družbeno dogovorjen razlog).
Odvzameš, ukradeš ali prilastiš si lahko:
avto, hišo, zemljo, denar, delnice, avtorske pravice, svobodo, integriteto, dostojanstvo, vrednost dela…
pozdrav vsem
11. april, 2008 ob 23:35
ni kraja takrat, ko za odvzem obstaja logičen ali družbeno dogovorjen razlog Poudarek na “družbeno dogovorjen razlog” Prav to je revolucija bila- dogovorjen razlog. Horda je vzela in dozdevno iz tega ustvarila raj na zemlji zaprli so borzo pregnali podjetnike in vzpostavili samoupravljanje. Pa se je vse sesulo, Horda je namesto da bi širila pravice vseh ljudi je dovoljevala pravice samo jedru horde ostale je smatrala kot robote, čustvena inteligenca ji je bila tuja. Nič takega, ki tako hromi človeškega duha ne more obstati.
11. april, 2008 ob 23:35
Je zanimivo, da se za lastnino tako grebe ‘duhovna isntitucija’ kot je menda RKC. Kot tudi to, da se nobenemu od vernih ‘poštenjakov’ ne zdi pomemben izvor farškega premoženja. So ga mar kupili? Kako? S trženjem odpustkov? Je to OK? S plenjenem protestantskega premoženja, in pa premoženja raznih ‘heretikov’? Je to OK?
11. april, 2008 ob 23:53
Zanimivo! Tudi Ivanova horda dovoljuje pravice samo jedru. Verjetno je bil dober učenec ZK. Če si pameten, čim prej zapusti barko, Marjan, ker nič takega, ki hromi človeškega duha, ne more obstati.
11. april, 2008 ob 23:55
Ed eno mero pa mislim da le moramo upoštevati. Če gremo kaki 2 tisočletji nazaj je jasno da so na tem območju živeli Tauriski Noriki in druga plemena prišli so še tretji narodi in ni bilo nekih kupčij bolj kdo ima večji meč in mišico ki ta meč suče.
Smiselno je popravljati krivice ki jih v teoriji lahko popravimo. Lastnino ljudem, ki so živi ali njihovim potomcem. Cerkvi pa tudi zato da bo imela sredstva za ohranjanje bogate kulturne dediščine. Samo poglejte na vsakem hribčku cerkvica pa menda niste, da bi te cerkvice porušili in poskusili rekonstruirati prastara Slovanska ali Venetska, Rimljanska … svetišča.
Mene ne moti kdo je lastnik Blejskega otoka nekdo pač mora biti, država v obdobju Yuge ni kaj prida skrbela zanj (posedanje pomolov in brežin otoka) Me ne moti če RKC postanejo nekaki hoteljirji pomembno je, da spoštujejo zakonodajo plačajo davke in nudijo službe ljudem.
11. april, 2008 ob 23:57
ma dolgčas, kdo pa misliš da si ;-) da modruješ o pameti.
12. april, 2008 ob 0:28
Očitno sem zate robot. Kdo pa, misliš, je do zdaj dobro skrbel za ohranjanje vseh teh cerkvic? Sem pa tudi, kot praviš, za prastara slovanska in druga svetišča. (Poglej, kako so npr. lepi mitreji.) Všeč so mi poganska praznovanja.
12. april, 2008 ob 0:30
PS Pa dobro bi bilo, če bi RKC raje bolj skrbela za svoje pravo poslanstvo.
12. april, 2008 ob 0:48
povej kdo je skrbel jaz mislim ti pa povej bova videla, če se srečava na sredini.
Tudi meni so čist simpatična poganska praznovanja.
Pravo poslanstvo RKC hmm mislim, da se trudijo so pa krvavi pod kožo in hirarhija povsod terja svoje priznanje in vrednost, kar pa še ne pomeni, da jih moram zato jemati kot nekaj slabega.
12. april, 2008 ob 8:20
Veliko je poskrbela država (njen ZSV, odvisno od občin), posebno za mlajše objekte pa verniki s svojimi prispevki. Bolj kot za moč, priznanje in vrednost, naj bi poskrbeli za “ljubezen”. Sicer imajo tudi pregrešno bogati Vatikan. Le zakaj, misliš, je ta tako bogat?(Cilj posvečuje sredstva?) Sicer pa to ni tema te kolumne. Pa dobro se imej čez vikend.
12. april, 2008 ob 10:07
marjan pravi:
Smiselno je popravljati krivice ki jih v teoriji lahko popravimo. Lastnino ljudem, ki so živi ali njihovim potomcem.
Potomcem? Ti bodo lahko uveljavljali pravico do lastnine že zaradi tega, ker je njihov spoštovani oče izbrizgal seme v vagino njihove prav tako spoštovane matere?
Super, kot (sicer nezakonskem, pa vendarle) potomcu rimskega cesarja mi torej končno pripada vsa zemlja, ki je bilo nepravično odvzeta mojemu pra-pra-pra-pra…dediju. Izpraznite barake in odjebite z moje imovine.
12. april, 2008 ob 12:20
Za svojo pra-pra-pra-pra…….babico, ki so jo zažgali kot čarovnico in zaplenili premoženje, sem že povedala.
12. april, 2008 ob 12:39
ma kok ste nazadnjaški. G Sirc je še kako živ in ima utemeljene zahtevke po vračilu imovine. dejte se poskusit držat konkretnih zgodb ne pa kar neki pavšalno se imenovat za potomce Kaligule in “čarovnice”.
Vsa razlika je v tem da je g Sirc človek sedanjosti Kaligula in “čarovnice” pa preteklosti. Naj vam to “prebije” v neokorteks in po obeh možganskih polovicah ( pa menda nisem preveč optimističen da le te organe imate :-)
Lp
12. april, 2008 ob 15:04
Zdi se mi, da si posoben samo za konkretno mišljenje, predstave, prispodobe, simbolika, zgleda, niso tvoja močna stran. Je to posledica SDS pranja možgan?
12. april, 2008 ob 15:21
08- tko tebi zgleda ampak, česar polno je srce usta govore. Zato me tvoji nadaljni poskusi širjenja negativne energije ne presenečajo.
12. april, 2008 ob 17:30
@ marjan:
Ergo, tvoj ‘kriterij’ vračanja je ‘biti živ’. Tudi Habsburgi so še živa familija. Glede na fakt, da so bili nekoč skoraj lastniki ogromno posesti v teh krajih, bi po tvoji butalski logiki morali vse, ki posedujejo njih davno premoženje razlastniniti in zemljo ‘pravično’ vrniti Habsburgom, kne? Eee… Baj d vej, tudi protestanti so še živa skupnost pri nas, zakaj jim RKC ne vrne tisto premoženje, ki so si ga od njih prilastili za časa protireformacije?
To, kar sili na bruhanje, pa je dvolično moraliziranje takšnih osebkov, kot si ti. Premoženje naj bi se vračalo, ker je tako (moralizersko) prav. Ko pa se postavi vprašanje, kako je RKC prišla do premoženja, pa osebki tvojega kova začno pismariti, da ‘eno mero pa mislim da le moramo upoštevati’. Ja, upoštevajmo MERO. In v vseh ex-komunističnih državah so jo, tj. niso vračali v naravi, pač pa le izplačevali neke odškodnine. V bogati Nemlčiji je bila ta 100.000 DM. In niti centa več.
12. april, 2008 ob 18:04
Ed malo pomiri žolč. Drugače pa po vrsti, če so nekje izplačevali v denarju še ni treba, da se povsod zgledujemo po drugih smo le na svojem in ravnajmo tako.
In kako je sploh kdo prišel do svoje zemlje. Ja začel jo je obdelovati in poprej pregnal indijance in bivole.
Zato pa zemlja ne pripada človeku pač pa človek pripada Zemlji.
12. april, 2008 ob 18:31
@ marjan:
Ja, in ker smo na svojem, lahko nenazadnje farško premoženje ponovno nacionaliziramo. Saj ne gre, da bi se zgledovali po tistih, ki so trebili Indijance in bizone, zato da bi si lahko polastili zemlje. Indijanci so bili ljudje narave, tj. zemlje, in so zemljo, vodo, zrak res dojemali kot skupno last. Kaj je bližje temu idealu kot nacionalizirana zemlja, ki pripada vsem ljudem neke zemlje (beri: države).
12. april, 2008 ob 19:35
To, Ed, zadnji stavek pove vse.
12. april, 2008 ob 20:03
Ed, res nebi enačil visoke kulture indijancev z “napredno” kulturo kapitalizma in njegovim zlobnim dvojčkom komunizmom. Obe “napredni” kulturi sta slabi kakor je demokracija pomankljiva pa vendar nepredstavljivo boljša kot diktatura horde.
Ne živimo kot nomadi imamo domove, pod zvezdami se počutimo dobro le za kratek čas sicer pa ljubimo razkošje in topel tuš.
12. april, 2008 ob 20:38
@ marjan:
Ja, in pred 2SV marsikdo v teh krajih ni živel razkošno, kaj razkošno, niti toplih tušev ni bilo. Razen za farške lastbnike gotzdov, ki so si kot veleposestniki lahko privoščili marsikaj. Tudi topel tuš. Po vojni pa je bilo za vse ljudje preskrbljeno za izobrazbo (dostopna vsem), poskrbljeno za njih socialno varstvo, zdravstveno zavarovanje, delovna mesta, stanovanja, itd.
12. april, 2008 ob 22:11
Ed a ste to dobro se poučili, mogoče to živeli ali pa tako na pavšal dajete ocene.
Res se mi zdi odveč govoriti da pred 2 vojno ni bilo avtov po drugi vojni so pa avti začeli voziti. Centralna kurjava je bila tudi še nekaka fantastika ali pa tako draga kot je danes avto na elektriko.
Napredek je celo v najsurovejših državah prisoten pa čeprav samo za izbrance.
13. april, 2008 ob 17:37
Vam pa res pride vsaka stvar prav, da se spravite nad Cerkev. Dobro, tudi meni ta zgodba o denacionalizaciji ni prav všeč. Ampak tukaj gre za konkretnega človeka, dr. Sirca, ki je imel srečo, da je preživel pošastno smrtno obsodbo, ki mu jo je izreklo sodišče sistema, ki je bil kasneje proglašen za zločinskega, pa če je nekaterim od vas še tako žal za njim. Obenem so mu - in očetu - zaplenili vse premoženje in tega terja nazaj, ali pa vsaj odškodnino zanj. Naše “demokratično” sodstvo pa je našlo načine, da se temu izmika, tudi s povratno veljavnostjo restriktivnejših zakonov. Sirc vztraja, da se odloča po zakonih, pa če je raznim Nejam in podobnim to prav ali ne.
Upam, da je dr. Sirc še dovolj močan in vztrajen, da bo dočakal izpolnitev svoje pravice, čeprav jo bomo posledično plačali vsi državljani. Prav, saj smo na ukradenem premoženju prav toliko tudi participirali.
Okoli nekrologov pokojnim nosilcem družbenega zla pa naj si misli vsakdo kar hoče. Mnenja o tem itak nikoli ne bodo poenotena. Tista komedija, ko so ga zdrave sile iz LDS imenovale za kandidata za predsednika države, potem pa volile omenjenega pisca, pa spada v antologijo politične pokvarjenosti
13. april, 2008 ob 18:37
Si napravil dober povzetek, Duko, tako nekako, iz pozicije nekoga, ki je nezmotljiv? Se strinjam, “sistem” je bil “zlasti po vojni” tudi pri nas zločinski. Se pa z njim srečujem od 70. leta naprej. In kar se spominjam, bi bilo še težko govoriti o posebni grozi. Nasprotno, res je na splošno marsikdo boljše živel. Govorim o sredstvih za preživetje, o zdravstvu…..In verjetno je to težko zbrisati, pa če se še tako vse slika črno-belo.
Politika levice ni bila ves čas enaka, ampak se je razvijala v bolj demokratično. Sedanja oblast pa v marsikaterem vedenju kaže svoje travme iz preteklosti. Nihče me ne more prepričati, da je bilo prej vse slabo, zdaj pa vse naj, naj. Kaj ko bi ocenjevali bolj objektivno.?
13. april, 2008 ob 18:56
Neja imate prav sistem je bil zločinski. Samo pozanimajte se koliko ljudi je zaradi mobbinga odšlo v tujino, kje so ljudje kupovali kavo in pralni prašek, koliko časa se je čakalo na avto iz kragujevca.
Saj se je režim evolviral vendar tako hitro kot so se dinozavri prilagajali okolju, kaj se je zgodilo vemo
danes ni problem dobiti 100 vrst kruha pa kaj vem koliko vrst mobilnikov.
logično, da je tega kriv napredek vendar brez družbeno politične klime ki dovoljuje “kapitalistične” bombončke vsega tega ne bi bilo, no morda bi bilo nekaj tisoč takih, ki bi bili “dovolj pomembni” za sistem in bi imeli mobilnike (ali pa vsaj tadirane ;-)
Objektivno gledati na tisti čas- po defoltu ne bo šlo. Ker je v tistem času obstajal družbeni sloj, ki je bil mobbingiran pomembno je bilo iz katere hiše je prihajal človek in ni bil obravnavan kot nekdo iz “prave” hiše.
O teh primerih se je veliko povedalo ( dokumentarec Moč preživetja)
Pa naj kdo spet “privleče” na dan svoje travme iz preteklosti, ampak dejstva so taka.
13. april, 2008 ob 20:13
Kapitalistični bonbončki, taki ali drugačni, kaj pomagajo, če se jih lahko samo malo ljudi privošči.
13. april, 2008 ob 20:29
@duko:
Prejšnji sistem zločinski? V čem? V tem, da je omogočil človeka vredno življenje večini ljudi v teh krajih? Jim omogočil nekatere stvari (zastonjsko izobraževanje, zdravstvo, socialo, itd.), ki so bile privilegij le nekaterih pred 2SV. To je zločin?
@marjan:
He! He! Novi ‘dokazi’ o zločinskosti prejšnjega sistema. Ker so ljudje odhajali po kavo v tujino. In še bolj neumno konstatiranje o dinozavrskemu prilagajanju sistema okolju. Če se je kdo dinozavrsko prilagajal, in se še danes dinozavrsko prilagaja ali pa se sploh ne, je to RKC. Taista RKC, ki terja ’svoje’ premoženje pridobljeno iz naslova fevdalnih privilegijev in drugih lopovščin njene zločinske preteklosti. Kako je RKC prišla do premoženja? Je nenavadno, da se nobenemu od vernih ‘poštenjakov’ ne zdi pomemben izvor farškega premoženja. So ga mar kupili? Kako? S trženjem odpustkov? Je to OK? S plenjenem protestantskega premoženja, in pa premoženja raznih ‘heretikov’? Je to OK?
14. april, 2008 ob 10:28
Ed, preživetost , zastarelost in nazadnjaštvo, ki ostaja, ne glede na razvoj, napredek, spreminjanje družbe , okolice in sveta.
17. april, 2008 ob 19:13
Ob drugi nacionalizaciji leta 1948 so razlastili več kot 3000 podjetij. Nekaj za komunista.