Vlada je na 165. seji sprejela novelo zakona o prevzemih, s katero širi uporabo določb zakona s spremembo oz. znižanjem praga za nejavne družbe. Po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, zakon pomeni korak naprej v smeri konkretnejših razmerij med delničarji v nejavnih delniških družbah, ščiti pa predvsem pravice malih delničarjev. Medtem ko so se določila zakona o prevzemih doslej uporabljala za tiste nejavne delniške družbe, ki imajo več kot 250 delničarjev in štiri milijone evrov osnovnega kapitala, se z zakonsko novelo prag veljavnosti zakona znižuje na nejavne družbe z bodisi 250 delničarji bodisi s štirimi milijoni evrov celotnega kapitala.

Minister Andrej Vizjak uvodno o noveliranem zakonu o prevzemih:

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Vizjak, imajo lahko marsikatere nejavne delniške družbe zelo malo delničarjev ali pa večino kapitala v naložbah, tako da je osnovni kapital zelo majhen. “Z zakonsko novelo pa smo postavili nov, nižji prag veljavnosti, tako da njena določila zdaj veljajo za večjo skupino nejavnih družb,” je dejal. Novela zakona o prevzemih po Vizjakovih besedah tudi določa, da je treba med obvezne vsebine prevzemnega prospekta predložiti tudi neodvisno revizijsko poročilo o primernosti prevzemne cene. “Nejavne družbe namreč ne kotirajo na borzi; namen tega določila je, da se malim delničarjem zagotovi kakovostno osnovo za odločitev o tem, ali bodo ponudbo sprejeli ali ne,” je povedal minister za gospodarstvo.

Vprašanje Vesti o protitajkunski zakonodaji:

Med vrednostne papirje, ki se upoštevajo pri določanju deležev glasovalnih pravic, se poleg opcij oz. skupnih pravic z zakonsko novelo štejejo tudi vse terminske pogodbe. “Ko nekdo proda delnice s terminsko pogodbo, glasovalne pravice že pred tem terminom prenaša na novega lastnika,” je razlog za vnos tega določila v zakon pojasnil Vizjak. Po novem se “bodo tako vsi, ki imajo prek terminskih pogodb sklenjene aranžmaje, upoštevali kot povezane osebe”. Novela zakona o prevzemih je po Vizjakovem prepričanju nadaljnji korak pri normaliziranju razmer na trgu, odpravi nekaterih slovenskih posebnosti in zaščiti malih delničarjev v primeru prevzema nejavnih delniških družb, ki so doslej izpadli iz prevzemnega zakona.

Ostali odgovori ministra Vizjaka:

Vlada je zakon o prevzemih novelirala že konec novembra lani, ko ga je sprejela skupaj z dopolnili zakona o bančništvu. Z omenjenimi zakonoma, ki sta začela veljati v začetku letošnjega januarja, je vlada prepovedala zastavo vrednostnih papirjev ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za prevzem. Vlada po Vizjakovih besedah poleg vnovične novele zakona o prevzemih že pripravlja tudi novelo zakona o gospodarskih družbah in nekatere druge rešitve, s katerimi bo zagotovila večjo stabilnost na trgu.

Denis Sarkić