Skoraj 7 %
1. april 2008 ob 11:11 | Jani Sever |Tako je. V Sloveniji imamo inflacijo, ki se bliža sedmim odstotkom. Natančneje na letni ravni je rast cen dosegla 6,9 odstotka. Ker je seveda skrajno neprijetno. Tudi v Evropi je inflacija postala problem. Dvignila se je na kar 3,5 odstotka. Kar je prav tako zelo zoprno. Kljub temu, da bi bili s takšno stopnjo inflacije v Sloveniji trenutno kar zadovoljni. Že samo to pove dovolj o razmerah pri nas. Poleg tega je pomenljiv podatek, da tokrat hrana k dvigu inflacije ni prispevala.
No, vedno se kakšen najde. Nekateri razlogi se ponavljajo. Pridejo pa tudi novi. Vsekakor se zdi, da jih zadnje čase ne zmanjka. V marcu smo odkrili nekaj nepričakovanih, čeprav večinoma ni bilo presenečenj. Najbolj odgovorne za rast draginje naj bi bile tokrat cene nafte, oblek, vrtcev, izobraževanja, stanovanj, zdravstva, prevozov, storitev … Vrsta krivcev je dolga. Tisto kar se je izgubilo pri hrani, ki se ni pretirano dražila, je inflacija nadoknadila drugod. Vsekakor je bila precej marljiva.
Inflacije smo se tako rekoč že navadili. To gre sorazmerno hitro. Čeprav seveda ne pomeni, da so ljudje s tem zadovoljni. Samo šoka ni več. Vrnili smo se nekako v leto 2002 in zdaj bo treba inflacijo ponovno zniževati. Če se seveda ne bo še povečala. Kar prav tako ni izključeno. Kljub temu, da so napovedi zmerno optimistične. Tako nivo investicij kot izvoz se zmanjšujeta, kar naj bi napovedovalo tudi znižanje gospodarske rasti ter hkrati inflacije. Vendar to kajpak ni povsem nujno.
In tudi, če bo do znižanja inflacije v naslednjih mesecih res prišlo, bo kljub temu ostala na nezavidljivo visokem nivoju. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjc napoveduje, da se bo, tudi če bo prišlo do umiritve, še vedno gibala med petimi in šestimi odstotki. Guverner ob tem upa, da se sezonski skok ne bo ponovil. In z njim to upamo vsi. Tudi finančni minister Andrej Bajuk pravi, da je zadnje zvišanje inflacije nad pričakovanji in da bo ministrstvo razloge, zakaj je bilo povišanje spet višje kot drugod po Evropi, še preučilo.
Finančnega ministra je dvig inflacije v marcu vsekakor spet presenetil. Kljub temu, da je tudi ministrstvo že pred časom zapisalo, da bo višek inflacije dosežen v prvem četrtletju 2008. Zdaj čakamo drugo polovico leta. Vlada seveda ne bo mirovala. Kmalu se nam bo zgodil še rebalans proračuna. Javna poraba se bo še znižala. Tako obljublja finančni minister, ki je zelo zadovoljen tudi z dosedanjo akcijo, ki je prinesla zaustavitev rasti cen hrane. Sicer pa, kot pravi Bajuk, na kratki rok je težko kaj narediti.
A zdaj je vsaj videti, da vlada glede inflacije ni povsem brezbrižna, tako kot je bila takrat, ko je predsednik vlade pojav enostavno odpravil s tem, da se je pohvalil z visoko stopnjo gospodarske rasti. Zdaj se vlada resnosti položaja, kot je videti, vsaj zaveda. Vendar pravih odgovorov še vedno ni. Energetika, izobraževanje, vrtci, zdravstvo … kar nekaj je področij, na katerih ima precej vzvodov za delovanje. Kljub temu se zdi, da je inflacijo zaustavljala samo z napadi na trgovce in njihova ravnanja na trgu.
Hkrati vlado čaka nadaljevanje pogajanj o plačah. Tam, kjer je to v njenih rokah. Pred volitvami to za vsako vlado pomeni neznosen pritisk, ki se mu je praktično nemogoče upreti. Premikov tu kratkoročno najbrž ne moremo pričakovati. Če tega ne zmorejo desno profilirane stranke, kako lahko spremembo takšnega ravnanja pričakujemo od tistih, ki se predstavljajo kot levi. Pomagale bi samo sistemske spremembe, ki so dolgoročno nujne in na katere inflacija samo bolj intenzivno opozarja.
Guverner Banke Slovenije je govoril o tem, da je potrebno spremeniti filozofijo kako organizirati družbene dejavnosti. Dober primer kako bi to lahko storili so zdravniki, ki prav zdaj zahtevajo enormnih 20 odstotkov več denarja. Potrebna bi bila pač večja privatizacija. Kot je dejal guverner. Zdravnikom, ki zahtevajo takšno povišico, bi bilo enostavno treba reči; pojdite med privatnike. Konec koncev itak popoldan delajo kot privatniki. To ne velja le za zdravnike. A le katera vlada bo to zmogla?
Običajno je odgovor nekoliko zoprn; tista, ki bo v to prisiljena. Bi morali za kaj takega doseči inflacijo dvomestnih števil?
Jani Sever
1. april, 2008 ob 11:18
“Zdaj čakamo drugo polovico leta. Vlada seveda ne bo mirovala. Kmalu se nam bo zgodil še rebalans proračuna.”
Ni jasno, kako bo vlada, ki pred volitvami viša razne socialne transferej, hkrati rebalansirala proračun, tj. ‘zategnila pas’. Očitno bo deklarativno povišanje socialnih transferjev le predvolilna poteza, realizacijo, če ta sploh bo mogoča, pa bo prepuščena naslednjim vladam.
1. april, 2008 ob 12:42
Dogovor z zdravniki je podpisala Ropova vlada, povišanju njihovih plač se ni dalo izogniti, pod vprašajem je bila le višina povišanja in časovni potek. Inflacija pa ne bo dvomestna, razen če bo prevelik vpliv v vladi spet dobil Z(ares)-L(DS)-SD.
1. april, 2008 ob 15:23
Zanimivo, jaz bi rekel, da so nastete stranke inflacijo spravile na nizko stevilko, trenutne pa jo zoped povecale. Saj trend je tak, ce pogledamo kdaj se je nizala in kdaj visala…
1. april, 2008 ob 21:50
Ma ta Bajuk je itak ves čas nekaj presenečen. Ko se mi je steklo več davkov v proračun, se je čudil, zdaj bi se nam kar najraje smilil, ko si tako začudeno ogleduje teh 6,9 % in ne ve, iz katere strani je treba te znake gledat. Ves čas nekaj mimo tolče, ja, pa inflacija bo prvi polovici leta bo najvišja.. pa finančnik leta ali kaj?!? Saj se je vsem menda malo strgalo! Pa še 4 leta bi ga kar imeli! Brez dvoma leta presenečenj!!
1. april, 2008 ob 23:39
BLA - BLA - BLA - BLAginja - - -
2. april, 2008 ob 11:25
Ne dvomim, da bi bila slovenska inflacija 2007-2008 v kombinaciji Gaspari-Mramor še precej višja. Višja je bila v njunih časih že takrat, ko svetovne cene hrane in nafte še niso toliko rasle. Gaspari na ekonomsko teorijo ni veliko dal (dolgoročni vpliv količine denarja v obtoku na inflacijo priznaval le v abstrakciji, kaj je dolgi rok: ervinator.wordpress.com/2007/05/11/mico-mrkaic-to-so-bile-svete-krave/) Mramor pa je potem moral Jankoviću telefonariti zaradi podražitev zelenjave.
2. april, 2008 ob 11:34
Preprosto: karkoli je v Sloveniji od osamosvojitve naprej kdorkoli, ki ni Bajuk naredil z inflacijo, je bilo njeno (počasno a neprestano) nižanje. Karkoli je z njo naredil Bajuk, pa vidimo zdaj.
2. april, 2008 ob 11:40
Nekateri vidijo, nekateri pa ne. Nekateri ne boste nikoli.
2. april, 2008 ob 11:49
raje preprosto in v enem stavku zanikaj mojo trditev
2. april, 2008 ob 12:24
Kot rečeno, če bi namesto dvojca Bajuk-Kranjec imeli dvojec Mramor-Gaspari, bi bila slovenska inflacija še precej višja.
Poduk: Primerjaj skupno inflacijo v štiriletnem obdobju, primerjaj mednarodne razmere, upoštevaj zmanjšanje pristojnosti slovenske centralne banke (v škodo nam gredo tudi nizke obresne mere ECB - na srečo jih zdaj zaradi inflacije in kljub Fed-u ne bo več znižala), upoštevaj, da je bila fiskalna politika ustrezna (strukturni primanjkljaj se je znižal - nasprotno od tega, kar sta demagoško trdila Lahovnik in Cvikl).
2. april, 2008 ob 12:35
moje trditve sicer nisi ovrgel, ampak ok, saj preveč zahtevam. Kakorkoli, vse naštete razmere veljajo tudi za druge države. Pa ni treba zdaj spet bentiti z okulističnimi diagnozami!!
2. april, 2008 ob 12:59
Hm, čujte vseznalci! Včasih je bilo jasno, ko smo imeli inflacijo, je bilo potrebno ves presežek denarja zamenjat v marke. Kaj pa naj zdaj človek naredi, da se izogne inflaciji?
2. april, 2008 ob 13:01
tole ti bo pa ervinator iz rokava stresel :)
2. april, 2008 ob 13:06
Sanja, kot rečeno, nekateri ne boste nikoli videli.
2. april, 2008 ob 13:17
OK, dobro da ni noben rekel, naj za višek kupim Bajuka!
2. april, 2008 ob 13:23
Njofra, mark nikoli ni bilo pametno kupovati samo zaradi inflacije. So pa to počeli preprosti ljudje takrat, ko je bila razlika med nemško in slovensko inflacijo še visoka.
2. april, 2008 ob 13:57
vem, ervinator, mislim, da te prikazni, da Bajuk dobro jezdi finance, res verjetno nikoli ne bom videla.
Njofra, o kakšnih presežkih ti to?
2. april, 2008 ob 14:28
Pa jaz sem preprosto bitje, in kar ušparam na koncu meseca, dam v štumfo. Včasih sem to delo z markami. Kaj pa naj zdaj? Če imamo inflacijo, a naj evrote dajem v štumfo?