Sežana se v zadnjih letih razvija v pravo rekreacijsko središče, saj z organizacijo rekreacijskih prireditev privablja v ta zanimiv predel naše države rekreacije željne od blizu in daleč. Mali kraški maraton je letos zabeležil svojo osmo reprizo in iz začetnih porodnih težav se je prelevil v eno izmed najlepše organiziranih rekreacijskih prireditev v Sloveniji. Tudi množično, saj je bilo na startu kar 2400 udeležencev, ki so se podali na 8 in 21 kilometrsko preizkušnjo, tokrat brez prečkanja mejnih prehodov z republiko Italijo, pa ne zato, ker naj ne bi trasa tudi tokrat potekala po ozemlju obeh držav, temveč zato, ker nam je schengenski red decembra odpihnil mejne prehode. In če drugega ne, je organizatorjem potrebnih manj birokratskih postopkov.
Kaj težko je dodati zanimivi popotnici, kot vabilu na tek, ki jo je zanimivo opisal Božo Dragan, glavni organizator Malega kraškega maratona, na tem mestu. A kljub vsemu je lepo dodati še kakšno o tem in onem, kar smo lahko videli ob spremljanju rekreativne prireditve dneva. Prišlo od blizu in daleč. Parkirali so tudi več kot kilometer oddaljenih parkiriščih in že od zgodnjih jutranjiih ur so po sežanskih ulicah in parkih segrevali svoje mišice za tekaško preizkušnjo, ki jih je čakala na velikonočno nedeljo. Sežanski župan tudi tokrat ni tekel na postavljeni trasi, je pa, zato ker je zamujal, pritekel od občine do starta med starim gasilskim domom in policijsko postajo in ustrelil v zrak, da se je lahko s starta pognalo več kot dva tisoč tekačev in tekačic, ki so postavili tek in s tem povezane užitke pred rituale nedeljskih opravil Velike noči. Strnjena kolona se je nato vila mimo parka, pri bivšem hotelu Trst, kjer so tekači zavili desno na Partizansko ulico, pri semaforju na Bazoviško vse do klanca na lipiški most preko železniške proge in kolona se je raztegnila šele po klancu navzdol proti novemu naselju in na cesti do Lipice, kjer so najhitrejši, tisti, ki so rekreacijo vzeli tudi kot tekmo, »potegnili«. Nekateri so si izbrali 8 kilometrsko razdaljo, več pa je bilo tistih, ki so ubrali razdaljo malega maratona in obiskali kraški del na italijanski strani. Med tem, ko so na cilju, ki je bil tam kjer je bil tudi start, čakali na najhitrejše, so po drevoredu Kosovelove ulice stekli najmlajši, tako predšolski, kot tisti, ki obiskujejo prve razrede osnovnošolskih klopi, na sežanskem atletskem stadionu pa so hitrohodci po vodstvom najboljšega Fabia Ruzzierja, hitro hodili…Moški na 5 in ženske na 3 kilometrski razdalji. Med tem je v cilj pritekel najhitrejši na 8 kilometrov, član generalštaba SV Anton Zavodnik, ki je 8 kilometrov pretekel v manj kot 30 minutah /29:47/ in za njim je pritekli še ostali in ostale do 906 uvrščenega na krajši razdalji, ki so v cilj prihajali tudi še uro kasneje kot tisti, ki so pretekli v cilj po daljši polmaratonski progi. Že po dobri uri se je namreč na koncu orleške gmajne pojavil najhitrejši tekač malega kraškega maratona, pred katerim je bil, na koncu ravnine, še zadnji vzpon preko dveh mostov, kjer so za varnost skrbeli, tako kot po celi trasi proge, pridni sežanski taborniki . Sledil je še spust mimo rojstne hiše Srečka Kosovela in nato čudovit tek po drevoredu, njemu posvečeni Kosovelovi ulici dokler nismo tisti, ki smo v cilju čakali na tekače, zagledali najhitrejšega. Poznavalci sposobnosti tekačev resda nismo bili presenečeni nad obrazom, ki je suvereno tekel v kot prvi proti cilju, je pa simbolično bil to zagotovo triumf, saj je suvereno pritekel v cilj nihče drug kot Kosovel(j). Ne sicer Srečko, temveč Mitja. Po Kosovelovi ulici zmagi naproti Kosovelj in to po pretečenih 21 kilometrih v 1 uri 8 minutah in 41 sekundah. Drugi je v cilj pritekal Boštjan Kozan z zaostankom 1 minute in 42 sekund, tretji pa je bil italijanski tekač Marco Moretton, ki je tako rešil čast številnih rojakov, ki smo jih videli na prireditvi. Najhitrejša med predstavnicami nežnejšega spola je bila Darja Kokalj, ki je za razdaljo malega maratona potrebovala uro in 24 minut, natančno, 1:24,28 in skupno 69 čas med 1181 tekači in tekačicami, ki so prispeli v cilj te 21 kilometrske preizkušnje, ki je potekala pod »solidnimi« vremenskimi pogoji, brez dežja in burje na suhi progi ob nekaj manj kot 10 stopinjah celzija. Kot da bi vreme želelo ugoditi prizadevnim organizatorjem. Če jim ne verjamemo, da so se dogovorili z onimi zgoraj, pa niti z meteorologi, ki so ta dan praznovali svoj dan, je potem rek »Sreča je na strani hrabrih« zagotovo na mestu. Še večer pred prireditvijo je namreč Sežano zajel snežni metež, dežne kaplje pa so začele padati tik pred razglasitvijo najboljših v športni dvorani, kjer so še zadnji udeleženci jedli zaslužen obrok kraške jote in klobase, veliko pa je bilo tudi tistih, ki so degustirali zanimive kraške terane, med in ostale izdelke, ki so jih domačini razstavili in predstavili na 17 stojnicah, tudi pod šotorom. Med tistimi zanimivimi so bile tudi majice za pet evrov ponosa Krasa Srečka Kosovela in njegove znane pesmi Kons 5.
In tako se je vse skupaj tudi končalo. Dež je tja po drugi uri popoldan pregnal tudi tiste, ki so si imeli kaj na dolgo povedati o izkušnjah na progi, pa tudi o tem kam na naslednje tekaške preizkušnje. Zagotovo je to - sežanska je pripadla Kosovelu.

Črt M. Butul