Spomin na Katedro
29. marec 2008 ob 13:59 | Vesna Lovrec |Z objavo napovedi okrogle mize ob dvajseti obletnici prepovedi mariborskega študentskega časopisa Katedra dolgujemo poročanje o dogajanju na okrogli mizi, ki se je zgodila v četrtek, 28. marca v MMC Kibla v Mariboru.
Uvodoma so nekdanji sodelavci Katedre, Igor Mekina, Dejan Pušenjak, Božidar Novak,Samo Resnik, Svetlana Vasović, Peter Tomaž Dobrila, Andrej Fištravec in Spomenka Hribar spregovorili o časih druge polovice osemdesetih let, ko je Katedra doživljala največji udar s strani takratne oblasti.
Na posnetku govorijo Igor Mekina, Samo Resnik, Spomenka Hribar in Dejan Pušenjak:
Dejan Pušenjak:….“so bli pritiski,…jaz sem res vozo Katedre v Ljubljano takrat,…. ampak vozo sem zato, ker sem imel edini vozniški izpit, nisem bil nek heroj…..avto pa je bil stoenka od Samotove mame….
Kot je znano, je zaradi cenzure v Srbiji pričela s Katedro tesno sodelovati ekipa, ki je ustvarjala časopis Beogradski student. O tem, Svetlana Vasović:
Svetlana Vasović:….“to je številka,ki je šla v razrez, namenoma smo jo tiskali za 1. maj, pred obletnico 4. maja, kot veste, takrat je bila obletnica smrti pokojnega predsednika, o katerem se takrat še ni smelo povedati, da je pokojni…..”
Obnova teksta oz. programa Janeza Janše, s katerim je Janša kandidiral za predsednika ZSMS in bil kasneje zaprt:
Igor Mekina: ….“točka 4, nevtralna in aktivna miroljubna zunanja politika, ki omejuje sodelovanje z državami, ki so v vojaškem spopadu in izključuje vsako trgovanje z orožjem in vojaško opremo….”
Dejan Pušenjak, danes urednik Sobotne priloge časnika Večer, zaupa v drznost nove generacije, čeprav se zdi, da mlada generacija, ki je ponovno pričela izdajati časopis Katedra, ni prav nič drzna:
dr. Andrej Fištravec: “…ko je Katedra nova nastala, je prišo en član uredništva k meni, pa je vprašal, če bi jaz pisal,kolumne ne. Sem reko, da bi, ne. Te pa je drugič prišo, pa je reko, da mi posreduje željo glavnega, odgovornega urednika, naj bo moje pisanje uravnovešeno….uravnoteženo……potem me pa niso več kontaktirali.”
Vesna Lovrec
29. marec, 2008 ob 17:09
Spodnje besede so namenjene zadnjim milimetrom traka:). V nadaljevanju je to “famozno” pismo, ki ga je prejel gospod Mekina in ga tako “lepo” interpretiral. Nanj ga je naslovil izdajatelj Katedre. Lahko bi izkazal vsaj toliko spoštovanja, da bi si prav zapomnil ime, če že vsebine ni bilo vredno razumeti :(
Pa še pojasnilo glede skrbi za dobro ime. Poglejte še enkrat tale posnetek, od vprašanja (ki je očitno bilo zastavljeno prekompleksno :) ) do konca. Ravno o tem smo govorili. :)
In mogoče še en “tizer”. Svet se je vrtel tudi v 90. letih. Nekateri spoštovani gostje omizja pa so bili v vzponu svojih karier. Katedra pa je klavrno propadla! Aja, pozabljam, spet ta SKRB za blagovno znamko- zato se pa res ne splača truditi :)
……………………………
Odzivamo se na napoved okrogle mize na temo 20 let boja za oblast in svobodo medijev, ki jo pripravljate v četrtek 27.3. v prostorih MMC Kibla. Pozdravljamo debato o prelomnih trenutkih v 80. letih ter odnosu in vlogi, ki jo je Katedra odigrala v tem času.
Kot formalni naslednik omenjenega medija, ki je ponovno zaživel leta 2005, želimo le opozoriti na pravico do skrbi za dobro ime naše blagovne znamke. Katedrino ime boste uporabljali brez našega »sodelovanja«, zato verjamem, da zlahka razumete našo skrb za razvoj dogodkov. Želimo si, da v sklopu navedene okrogle mize in referenčnih projektov, kot je spletno mesto exkatedra.si, ne bi prišlo do političnih, gospodarskih in drugačnih zlorab ali negativnih interpretacij našega medija, ki bi škodovale našemu dobremu imenu in poslovanju. V našem interesu je, da se v razpravo na okrogli mizi vključi tudi preprosto pojasnilo, da Študentski in akademski časopis Katedra od leta 2005 ponovno izhaja kot skupen projekt mariborskih študentov.
Zaradi časovne komponente, želje po svojstvenosti in izrazitih družbenih spremembah smo se v idejni zasnovi distancirali od zgodovinske Katedre. Zaradi samega imena, ideje in narave dela pa smo z različnimi stopnjami asociacij ostali povezani z medijem katerega naslednik smo.Vaš projekt je očitno zastavljen širše. Zaradi želje po sodelovanju v javni uporabi našega imena smo pripravljeni pristopiti k določenim oblikam sodelovanja.
Prijazen pozdrav in veliko delovnih uspehov
Študentski in akademski časopis Katedra
29. marec, 2008 ob 22:45
Hja, kaj naj rečem po poslušanju omizja v živo?
Ljudje, ki so urejevali Katedro, bili pionirji demokratizacije v Sloveniji se danes (ne?)upravičeno počutijo prevaranim.
Skupni imenovalec govornikov, vključno z Spomenko Hribar je, bil, da so imeli pluralistično mislenost v okviru multi nacionalne, in multi kulturalne državne skupnosti., brez prelivanja krvi.
Žal nekdo( N.N.)je njihove ideje odpelal v vžigalno vrvico brato morije v BiH, Hrvaškem…in potem preprosto obrnil hrbet. N.N. je, postal servirni podpornik marionetskih vlad v Avganistanu, Iraku…., ter odpelal k še večji poniznosti novi “federaciji”.
Paradoksov, ki težijo katedraše, je še in še, kot tudi mojih dilemah, ko sem ne kritično navijal za demokracijo-dobil, pa mirovniški rezultat-V NATO-u.
31. marec, 2008 ob 7:35
Prvič slišim, da je bil cilj družine Hribar multinacionalna skupnost!
Saj tako je delal že Tito, pa je ratal en sam smrdeč gnoj!
1. april, 2008 ob 8:29
Kolikor poznam gl.in odgovornega urednika Katedre sem prepreičan, da je to z uravnoteženjem Fištravca mislil čisto resno. Vendar, da bo jasno: uravnoteženje/vešenje v levo in ne v desno.
Kot je znano je Fištra izgubil kompas takrat, ko je podlegel neoliberalističnim pritiskom ŠOUM-a v zvezi z nasilnim prevzemom Radia Marš. Takrat je kot predsednik sveta zavoda namerno (več kot pol) leta zavlačeval s sklicem ene čisto običajne redne ali pa vsaj izredne seje. ŠOUM pa je izsiljeval z umikom iz soustanoviteljstva zavoda, če njihovi sluzavci ne dobijo dodatnih stolčkov v svetu. Fištra je pri tem namerno vzdrževal nelegalno in negotovo stanje ter več kot 40 sodelavcem za več kot leto dni onemogočil prejemanje plač.
Vaš slavni upor v 80-tih, ki je pripeljal do še ene tople vode - nacionalne države, pa izgleda danes kot retro partizanska narodnoherojščina. Če želiš ohranit hrbtenico se bori burek tudi danes.
7. oktober, 2008 ob 23:55
ne - klanju! pravi:
4. oktober, 2008 ob 17:46
In tako se je vrnil na stare lovorike:
http://www.exkatedra.si/cms/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=6&Itemid=3
Posebna pozornost velja naslovnici, kjer so zavzeto objavili pismo Seslja kako blati bosanskega predstavnika. Nekateri so se odzvali nekateri ne. Nekateri se vedno vztrajajo, da je bila taksna objava demokraticna. Da pol pa imejmo demokracijo s Hitlerjem in Sesljem. Ne vem kaj bi na to rekli v Haagu. Mrtvih dus je sedaj sigurno vec kot storilcev in pomagacev. Ne vem, ce lahko mirno spijo.
sicer pa - - brez komentarja - -
jožica pravi:
5. oktober, 2008 ob 18:46
no sej med stranema prav zaprav ni razlike…
http://www.exkatedra.si/cms/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=6&Itemid=3 (naslovnica)
in
http://www.un.org/icty/indictment/english/seslj3rdind071207e.pdf
…..
drhal pravi:
5. oktober, 2008 ob 21:40
Vsi tisti, ki se hujskanju v smeri genocida ne uprejo, so avtomatsko sostorilci - moralni vidik.
Pravnega pa bodo ocenili pravniki - hvalabogu genocid ne zastara (sevede tudi ne vse oblike sostorilstva, pomoči, napeljevanja….).
80% je somišljenikov -miroljubnih slovencev pravi:
7. oktober, 2008 ob 0:27
So novinarji naš najhujši sovražnik?
18.2.2008 20:22:00 - Mediji
http://web.czp-vecer.si/portali/blog/v1/default.asp?kaj=3&blog=svetvsliki&arhiv=200802
Ko gledam posnetke iz Beograda, kako razjarjeni ljudje napadajo Slovensko veleposlaništvo, si mislim, če bi bili Beograjčani tako hudi na nas, če ne bi Politika pred tedni objavila nesrečne dokumente o skrivnih dogovarjanjih med ZDA in Slovenijo?
Če sledim tem pomislekom, potem zlahka ugotovim, da je Igor Mekina, (nekdanji?) novinar Dnevnika, zakuhal srd med Srbi in Slovenci. Če ne bi bilo novinarjev, bi tudi veleposlaništvo še stalo, razmišljam…
zaspan pravi:
7. oktober, 2008 ob 22:55
Ljubljana - Predsednik vlade Janez Janša je na državno tožilstvo vložil predlog za kazenski pregon zoper novinarja finske nacionalne televizije Magnusa Berglunda zaradi kvalificirane oblike kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/I in 171/II in III kazenskega zakonika, so sporočili iz odvetniške pisarne Zidar&Klemenčič, ki zastopa premiera.
zaspan pravi:
7. oktober, 2008 ob 22:59
http://www.goriski-panterji.com/Ponoven_sns.html
http://www.goriski-panterji.com/Zahodni_bmsiu.html
Mekina, piši raje o nečem drugem, stara lajna je že tečna.
omejen pravi:
7. oktober, 2008 ob 23:16
Although he was originally a communist, Vojislav ŠEŠELJ eventually
became critical of the communist regime in the former Yugoslavia and in the early
1980s he developed close relations with a group of Serbian nationalists. In 1984 he
was convicted of “counter-revolutionary activities” and sentenced to eight years of
imprisonment. Upon the commutation of the sentence by the Supreme Court of the
Socialist Federal Republic of Yugoslavia (“SFRY”) he was released in 1986.
3. After his release Vojislav ŠEŠELJ settled down in Belgrade and continued to
engage in nationalistic politics.
pictures:
http://www.exkatedra.si/cms/index.php?option=com_ponygallery&Itemid=11&func=viewcategory&catid=1
action:
http://www.exkatedra.si/cms/images/stories/Arhivi/casopis_katedra_cel-page1.pdf
In 1989 he travelled to the USA and met the chairman
of the “Movement of Chetniks in the Free World”, Momčilo Đujić, who on the day of
the 600th anniversary of the Battle of Kosovo - 28 June 1989 – appointed him a
Chetnik “Vojvoda”, meaning a “Duke” or leader. Following this appointment
Vojislav ŠEŠELJ travelled in the USA, Canada, Australia and Western Europe
collecting funds to support his nationalistic activities.
victims are in the attachment
8. oktober, 2008 ob 0:00
Da, nova katedra se bo resnično morala distancirati od exkatedre. Verjetno bo zaradi trmastega vztrajanja pri exkatedri (pri gojenju njenega spomenika oz. kulta) nenavsezadnje tudi propadla).
4. november, 2008 ob 3:47
“če mi vaše svetosti dovolijo”
Kaj je tega treba bilo?? “Belo stoenko” so izdali živci, pa tudi drugi udeleženci so bili hitro pod zemljo.
Tisti, ki so se morali z vami ukvarjat. Pa kdo vam verjame vaše pluralistično nakladanje….uf. pač je eksplodiralo, pizda ej. Pojma nismo meli ne. Ful je blo kul ej. Če grem trest žeblje po cesti eh fun pizda kolko avtov se je zabilo.
verjetno si bo treba odpustit in dosti molit, ležat v cerkvi na tleh in se cmerit…..
13. november, 2008 ob 2:53
Novinari i ratni zločin: hoće li im suditi Haag, domovina, profesija ili vlastita savjest?
Novinari: ratni huškači, patrioti ili nezavisni izvjestitelji?
Stjepan Malović, 29/02/2008 , Bez komentara
Da li je moguća krivična odgovornost za ratne huškače i mogu li novinari biti osuđeni za ratne zločine? Praksa to negira, osim u dva slučaja iz Ruande, a javnost u bivšoj Jugoslaviji se lomi između osude novinara ratnih huškača i tihe podrške njihovom patriotizmu.
Jesu li novinari za vrijeme rata u bivšoj Jugoslaviji doprinijeli zločinima svojim huškačkim tekstovima i zaslužuju li sudske kazne? Dvojba se povlači već dugo, počela je još za vrijeme rata, kada se javnost zgražavala nad novinarima koji su s TV ekrana, na radio valovima i na novinskim stupcima poticali na ratne zločine demonizirajući protivnika i opravdavajući sve, pa i ono najgore što im se treba napraviti.
Novinska riječ bila je ubojitija od metka, a žrtve su nebrojene. Ali, nijedan novinar nije optužen za ratni zločin, nijedan nije kažnjen, pa je čak i javna i društvena osuda dvojbena, jer je uvijek bilo onih koji su umanjivali krivnju novinara pravdajući njihovo djelovanje ratnim uvjetima i patriotizmom.
Ni danas, kada se ratne rane vidaju, a ratnim zločincima se sudi što u Haagu, što na domaćim sudovima, odgovornost novinara nije sudski sankcionirana.
Manji broj aktivista nevladinih udruga i članova novinarskih udruga pokušava ukazati na odgovornost novinara za ratne zločine, ali to nije bilo dovoljno nijednom državnom tužitelju da podnese tužbu protiv novinara.
Paradoksalno je da se novinari tuže i sude samo zbog povrede tajnosti i postupaka Haaškog suda, ali ne i za svoje ratno djelovanje.
Zbog čega je tako i jesu li u pravu oni koji smatraju da su i novinari odgovorni za ratne zločine?
Ili su pak u pravu oni koji su još za vrijeme rata tvrdili kako je časno lagati za domovinu, kako je demoniziranje neprijatelja čin patriotizma te da uloga medija nije objavljivanje ratnih zločina vlastite vojske jer se ratni zločin ne može počiniti braniš li domovinu?
Nisu samo naši novinari optuživani da su svojim napisima poticali na ratne zločine. Sud u Haagu je do sada za ratne zločine na doživotni zatvor osudio novinare iz Ruande, i to Ferdinanda Nahimana (53), urednika Radio Television Libre des Mille Collines (RTLM) i Hassana Ngeze (42), vlasnika i urednika ekstremnih Hutu novina Kangura. I to je sve. Vrlo malo u odnosu na broj osuđenih a pogotovo optuženih za ratne zločine kojima je suđeno u Haagu.
Moralna osuda umjesto primjene zakonskih propisa
Sudionici međunarodnog skupa „Odgovornost medija za ratne zločine na području bivše Jugoslavije“, održanog 13. i 14. studenog 2007. u Dubrovniku, među kojima su bili i tužitelji, odvjetnici i novinari, nisu imali dvojbe oko odgovornosti novinara za huškanje na ratne zločine i gotovo su jednodušno podržali stav da ih treba osuditi. No, kada je počela rasprava o pojedinačnim slučajevima, odjednom su se pojavile teškoće. Svaki slučaj je specifičan, pa nema dovoljno dokaza, i tako…
Dva dana osvježavani su grozni primjeri novinarskog rada, kojeg su počinili ljudi zaposleni kao novinari, ali se nikako ne može nazvati novinarstvom. Iznošeni su primjeri iz novina, projicirane TV emisije: jedno gore od drugoga, pa su i očevici, kojima takvi primjeri nisu strani, ostali šokirani. [Više o novinarima ratnim huškačima sa područja bivše Jugoslavije možete pročitati u članku objavljenom na stranici „Radio Slobodne Evrope.“]
Istaknuti novinari, predstavnici strukovnih udruga iz Bosne i Hercegovine, Srbije, Crne Gore i Hrvatske te predstavnici državnih odvjetništava složili su se načelno. Da, novinari su počinili zločine i to svojim novinarskim radom, ne nekim drugim, vojnim, obavještajnim, političkim ili policijskim i treba ih procesuirati kao ratne zločince.
Ali, kada se povela rasprava na konkretnim primjerima, pokazalo se da i nije baš tako jednostavno. Moralna osuda zločinačkih novinarskih uradaka je mnogo lakša, razumljivija i opravdanija negoli pokretanje istrage, optužnog prijedloga ili pak sudske presude.
Čim se primjenjuju kruti zakonski propisi, već je znatno teže. Kako dokazati ono što je zdravorazumski vidljivo svima: ratnohuškački poziv koji sutradan rezultira zbjegom ili masovnim zločinom? [Više o ocjenama predstavnika tužilaštava koji su prisustvovali konferenciji o mogućnostima krivičnog gonjenja novinara možete pročitati u članku srbijanske novine „Danas.“ ]
Trenutačno se u Haagu sudi Šešelju, koji u svojim dugim monolozima ponavlja pred sudom isto ono što je pričao na političkim skupovima i što je dovelo do masakra. Presuda haškog suda bi tako mogla i potvrditi da je riječ opasna kao i metak, te da se zločin može dogoditi i objavljivanjem u medijima.
http://www.media.ba/mcsonline/bs/tekst/novinari-ratni-huskaci-patrioti-ili-nezavisni-izvjestitelji
http://ns1.vjesnik.com/Html/2001/09/10/Clanak.asp?r=tem&c=1
17. november, 2008 ob 4:13
Tadeusz Mazowiecki, specijalni izveštač koga je imenovala Komisija za ljudska prava Ujedinjenih nacija, rano je upozorio na negativni uticaj određenih sredstava javnog informisanja na jugoslovensko javno mnenje. U svom Specijalnom izveštaju o medijima iz decembra 1994. on objašnjava naročito sledeće: “Od početka sukoba, informacije koje su objavljivali mediji u bivšoj Jugoslaviji u suštini su se sastojale u nacionalističkom diskursu i sveprisutnim napadima i uvredama uperenim protiv drugih naroda. Ne iznenađuje”, dodaje on, “što je taj fenomen direktno doveo do užasnih zverstava na bojištima, kao i na celoj teritoriji
Cak je i Slobodan Milosevic 1987. godine, morao da intervenise kod Dragana Mitrovica, nacelnika SDB Srbije, da se dr Vojislav Seselj pusti iz zatvora, gde su ga tajno odveli radnici GSUP-a, po naredjenju Staneta Dolanca.
Vi pa ste objavili njegovo pismo……
http://www.serbianunity.net/culture/library/Ubij_Bliznjeg_Svoga/tajna/tajna5.html
http://www.un.org/icty/bhs/cases/milosevic/documents/docpros/expert/rep-srb-main.htm
17. november, 2008 ob 7:32
Kaj sta imela Milošević in Katedra skupnega? Ja Šešlja.
18. november, 2008 ob 0:45
1. Student Katedra,
2. Dnevnik Politika,
3. ……….. ……….,
4. ………. ………..,
??????????????????????????????????????
Politička, kulturna i duhovna elita glavni je krivac što Srbija nije u stanju da napusti velikosrpski projekat, tvrdi Helsinški odbor
http://www.kibla.org/showpic.php?file=uploads%2Fpics%2FResize_of_Katedra_025.jpg&width=800m&height=600m&bodyTag=%3Cbody%20bgcolor%3D%22black%22%20leftmargin%3D%220%22%20topmargin%3D%220%22%20rightmargin%3D%220%22%20bottommargin%3D%220%22%20marginwidth%3D%220%22%20marginheight%3D%220%22%3E&wrap=%3Ca%20href%3D%22javascript%3Aclose%28%29%3B%22%3E%20%7C%20%3C%2Fa%3E&md5=9297d5f850db97e8933bdda80acad788
…………………
19. november, 2008 ob 10:32
Velika Srbija še živi (politično, kulturno in duhovno):
http://www.e-novine.com/sr/srbija/clanak.php?id=16788
Karta:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0a/Greater_Serbia.png
21. november, 2008 ob 0:58
REALNOST ??
http://public.carnet.hr/dragotadic/list.php?ploca=Dnevnik&redar=2007-01-16&kreda=vadi
VELIKA SRBIJA ??
23. december, 2008 ob 2:11
http://www.hdmagazine.com/bosnia/download/RAT92.pdf