V Liberalni demokraciji Slovenije smo prvi, ki se odzivamo na poziv Ustavnega sodišča in ustavnopravnih strokovnjakov, da je nujno potrebna modernizacija ustavosodnega varstva.

Zaradi obsega in strukture zadev, ki jih rešuje, se vse manj ukvarja s svojim temeljnim poslanstvom, to je presojo ustavnosti zakonov in vse bolj postaja paralelno vrhovno ali »nadvrhovno« sodišče. Ustavno sodišče je tako tudi dejansko postalo degradirano v okviru državnega sistema. Pristojnosti ustavnega sodišča so določene tako široko, da spodjedajo ustavosodno kontrolo in s tem ogrožajo pravno varnost v državi.

V okviru vseh zadev, ki jih obravnava Ustavno sodišče kar 90% predstavljajo ustavne pritožbe. Delež ugodenih ustavnih pritožb pa je še naprej izredno nizek in se giblje okoli 6 odstotkov. Skupno je Ustavnemu sodišču ostalo nerešenih 1308 zadev, od katerih so nekatere starejše od 3 let.

Po mnenju LDS bi reforma morala biti usmerjena k modernizaciji ustavosodnega varstva.
Glavni cilji:
-izboljšanje dostopa do ustavnega sodišča v primerih, ki odpirajo pomembna ustavnopravna vprašanja,
-razbremenitev in pospešitev odločanja ustavnega sodišča z omejitvijo letnega števila sprejetih zadev na 200 letno,
-zagotavljanje optimalne kakovosti odločanja,
-izvrševanje odločb ustavnega sodišča v rokih, ki jih določi sodišče,
-okrepitev vloge rednih sodišč na področju kontrole ustavnosti predpisov.

Ukrepe za dosego gornjih ciljev je mogoče uvrstiti v dve skupini. V prvi skupini ukrepov so navedeni tisti, ki terjajo podporo navadne parlamentarne večine za spremembo zakona o ustavnem sodišču, v drugi skupini pa so navedeni tisti ukrepi, ki terjajo dvotretjinsko podporo parlamenta za spremembo ustave.

Spremembe in dopolnitve Zakona o ustavnem sodišču

a) pobuda za abstraktno presojo ustavnosti zakona bo lahko vložena le , če bo predpis neposredno posegal v pravne koristi prizadetega in če bo ustavno sodišče ocenilo, da zadeva odpira pomembno ustavnopravno vprašanje:
b) v ostalih primerih bo pobuda za presojo ustavnosti lahko vložena samo skupaj z ustavno pritožbo in pod nadaljnjim pogojem, da se je protiustavnost zatrjevala že v postopku pred rednim sodiščem:
c) zahtevo za oceno ustavnosti bo lahko vložil tudi sodni svet, ker daje mnenja o vseh zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov ali, ki se nanašajo na pristojnost sodišč:
d) ustavno sodišče bo imelo diskrecijsko pooblastilo za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo v zadevah,v katerih je odločalo Vrhovno sodišče, če bosta kumulativno izpolnjena pogoja nevarnosti nastanka hujših posledic za pritožnika in da bo šlo za pomembno ustavnopravno vprašanje:
e) po vzoru organiziranosti Evropskega sodišča za človekove pravice bo sodišče odločalo v malem senatu 3 sodnikov o vseh pobudah za presojo ustavnosti in o vseh pobudah oziroma zahtevah za oceno ustavnosti predpisov, ki so nižji od zakona:
f) o ostalih zadevah bo sodišče odločalo v velikem senatu 5 sodnikov in samo izjemoma tudi na plenarnem zasedanju vseh sodnikov

Spremembe ustave

a) Črta se pristojnost ustavnega sodišča za odločanje o:
- pobudah za oceno ustavnosti
-sporih o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi,
-sporih o pristojnosti med lokalnimi skupnostmi,
-skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil z zakoni,
-skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo
in se te pristojnosti, razen tiste iz prve alineje, prenese na Upravno sodišče.
b) prenese se diskrecijska pristojnost odločanja o ustavnih pritožbah na Vrhovno sodišče

Ena največjih težav US je pri izbiri in volitvah ustavnih sodnikov. Imamo namreč izrazito slab izbirni postopek, brez objektivnih kriterijev za ugotavljanje dejstva ali je kandidat za ustavnega sodnika pravni strokovnjak, postopek ni transparenten, volitve po Državnem zboru nedopustno politizirajo funkcijo ustavnega sodnika, strokovne usposobljenosti kandidatov za ustavne sodnike ne preverja neodvisno ekspertno telo, mandat sodnikom ne poteče sukcesivno ampak »paketno«, kar vse skupaj slabi kakovost odločanja o najpomembnejših ustavnopravnih vprašanjih in ne zagotavlja zadostnega zaupanja javnosti v neodvisnost sodišča.

Ukrepi za izboljšanje postopka izbire in imenovanja ustavnih sodnikov morajo zagotoviti neodvisnost in nepristranskost pri izbiri kandidatov, ki temelji na objektivni oceni strokovnosti kandidatov. Ob tem velja poudariti, da svetovni nazor ni relevantni kriterij, ker mora biti sodnik sposoben omogočiti, da do izraza pridejo tiste vrednote, ki jih zastopa manjšina ali celo nobena družbena ali politična skupina.

LDS se zavzema za uvedbo zaslišanja kandidatov (hearing), na katerem se preveri izpolnjevanje strokovnih kriterijev. Ustanovi se posebno strokovno telo Državnega zbora, ki ga sestavljajo strokovnjaki, ki jih po tripartitnem sistemu imenujejo vse tri veje oblasti in sodni svet, saj je ustavno sodišče izven klasične delitve oblasti.

Mandat ustavnih sodnikov bi se obnavljal postopoma, s tem da bi Državni zbor vsake tri leta volil eno tretjino sodnikov, kar bi med drugim omogočilo, da bi vsakokratna parlamentarna večina izvolila le eno tretjino sodnikov in da bi bila zagotovljeno neokrnjeno odločanje sodišča v primeru poteka mandata dela sodnikov.

Izvolitev ustavnih sodnikov pa bi se izvajala po nemškem modelu volitev ustavnih sodnikov, kjer je sodnik izvoljen z dvotretjinsko večino po kvalificiranih elektorjih.