Johanna Leech je iz Belfasta, stara je 22 let in pravkar je končala umetniški kolidž na Univerzi Ulster v Belfastu. Trenutno dela projekt v sodelovanju s prijateljico Sinead Bhreathnach-Cashell, inspiriralo pa ju je delo Ellen Naughton. Ena v Reykjaviku, druga v Belfastu pobirata smeti z ulice, predmete, ki so izgubili vrednost, čeprav so morda nekoč nekomu dosti pomenili, in za njih ustvarjata novo življenje. Ko se bo Johanna vrnila iz rezidence, bosta najdene predmete zamenjali, vsaka pa se bo njihove interpretacije lotila po svoje. Johanna risarsko, Sinead kiparsko. Na reykjaviških ulicah je našla že ogromno različnih predmetov, najbolj pa jo fascinirajo rokavice, saj se vsaka posuši na drugačen način.

Johannine risbe so večinoma zelo čiste in preproste, vendar ji bivanje v rezidenci omogoča, da išče nove pristope k risanju. Trenutno riše predvsem predmete, ki jih je našla na ulici:

“Trenutno delam na seriji risb, ukvarjam se z raziskovanjem razkličnih tehnik risanja in ustvarjanja, z rečmi, za katere nisem imela časa prej. Sicer pa dokumentiram stavri, ki sem jih našla na ulici in jih rišem. S kolegico Sinead hkrati pobirava stvari z ulice, ona v Belfastu, jaz tukaj. Ko se vrnem, bova najdene predmete zamenjali in se lotili interpretacije. Ona se jih bo lotila kiparsko, jaz pa jih bom risala. Trenutno jaz te predmete samo iščem in zbiram in zanimivo je, kako so nekateri predmeti samo zavrženi in so pač smeti, drugi pa imajo lahko čisto svojo zgodbo. Morda so nekomu nekoč veliko pomenili. Torej, to je tako, da pač vzamem neke smeti, predmete in jim vlijem neko novo življenje. Tukaj je med zavrženimi predmeti veliko rokavic in zanimivo je, kakšne so, ko se posušijo…in potem jih narišem. Marsikaj najdem. Medtem ko kolegica v Belfastu zaradi dežja tam najde dežnike, pa jaz pobiram nogavice, otroške igrače, pa tudi razna sporočila, ki so jih napisali ali narisali ljudje. Trenutno so skice še zelo preposte, čiste in poenostavljene. Zdaj še nabiram predmete in potem se bom lotila risanja. In tukaj imam skico, da vidim, koliko dni imam še na voljo tukaj…”

Maja Cimerman, Katja Lenart