Indijski The Times sporoča, da imajo Indijke v Veliki Britaniji precejšen problem z ohranjanjem in predvsem dokazovanjem lastne deviškosti. Sicer živeče na svobodnem zahodu jih omejuje kultura njihovih očetov. Tako kot njihovi očetje si britanski Azijci želijo za svojo prvo poročno noč prodornih užitkov. Predvsem do krvi. Vsesplošno prepričanje je, da device pri prvem koitusu krvavijo. Kar pa ne drži. Ženski himen se od posameznice do posameznice razlikuje po elastičnosti in je lahko bolj odprt zaradi uporabe tamponov ali telovadbe. Tako so tamkajšnje ženske in dekleta primorane ohraniti svoj “izzat” – čast, zavoljo ohranitve ženina, če ne celo življenja. Za ohranjanje nasmeškov na obrazu bodočega moža in tašče se poslužujejo rdeče barve za lase, rdečega črnila in lažne krvi. Najbolj ekstremen podvig za ohranitev časti, pa je gotovo rekonstrukcijska operacija himena. Problema pri tem sta dva. Ali je premalo kože za poseg, ali pa je poseg možen in uspešen, a ne zagotavlja krvavitve pri “prvem” spolnem odnosu. Iz Britanije sporočajo, da se je rekonstrukcijske operacije v javnem zdravstvenem sektorju do sedaj poslužilo 24 žensk, a verjamejo, da je tovrsten poseg pogostejši v zasebnem sektorju. Tam dekleta odštejejo od 3.000 do 4.000 € za povrnitev nedotaknjenosti.

Po drugi strani pa so evropske domorodke dodobra emancipirane tudi v spolnih sferah. Najnovejša raziskava, debela 600 strani, ki je potekala v letih 2005-6 in je pobarala 12.000 ljudi vseh starosti, ugotavlja, da francoske ženske postajajo vedno bolj podobne moškim. Vsaj kar se spolnega obnašanja tiče. Primer: leta 1950 je bila med dekleti in fanti dveletna razlika pri izgubi nedolžnosti. Danes nedolžnost fantje izgubijo le dva meseca prej. 17 je magično število. Drugi primer: leta 1970 je 68 % žensk trdilo, da so spale z enim moškim. Že leta 1992 se je ta procent zmanjšal na 43 odstotkov, leta 2006 pa se je le še 34 % žensk predalo zgolj enemu. Lahko doženemo, da na dekado izgubimo približno 10 % takih, ki jim je eden dovolj.

Vir: flickr

Novorojena Francozinja Carla Bruni, ki je prejšnje leto za Le Figaro izjavila, da je krotilka moških (pazi množina), in njej podobne zagovornice poliandrije so na udaru. Poliandrija, ženski ekvivalent poligamije, je po raziskavi sodeč sicer v porastu, a raziskovalca ugotavljata, da ženske kljub temu ostajajo ženske. Še vedno namreč le s težavo ločujejo seks in ljubezen. Carla se je na koncu svojih poliandrističnih koncev zaljubila in poročila. Sicer pa moški vsem (ne)zvestim poliandrijkam vračajo protiudarec. Postajajo bolj mehkužni in manj spolno aktivni. Leta 1970 je ženskam v povprečju uspelo seksati z največ dvema, danes se posvetijo več kot petim. Moški pa so ostali od leta 1970 do danes zvesti trinajstim. Medtem, ko ženske (p)ostajajo zveste le samim sebi, si eden od petih Francozov med 18 in 24 letom ne želi imeti nič s spolnostjo.

Lepa Carla je nekoč izjavila, da si želi nuklearnega moškega, kipečega od virilnosti … morda jo pa on reši.

Katja Buda