Takle mamo 012

7. marec 2008 ob 20:28 | Vest |

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.

Objavi na Facebook-u, pošlji po e-pošti in več...
Zapri
  • Skupnosti
  • E-pošta
   Natisni Natisni    Pošlji prijatelju Pošlji prijatelju     RSS objav Vest RSS 
 
Komentarji - 18 x komentirano
  1. medek pravi:

    http://www.youtube.com/watch?v=4jYzm2cGRMw&eurl=http://www.jwharrison.com/blog/

  2. Tomaž Štih pravi:

    Imenovanje teroristov, ki se pogajajo o izpustitvi civilnih talcev za “diplomate” je neumnost, tole “…kljub temu pa se kriminal ne zmanjšuje” je pa laž -
    http://libertarec.blogspot.com/2008/03/se-zloin-v-zda-ne-izplaa-ve.html
    Ker teli prispevki očitno nimajo nobene vsebinske vrednosti v bodoče priporočam fokus na vizualno -izključitev zvoka in gledanje napovedovalke.

  3. Q pravi:

    Štihov: korelacije med polnjenjem ameriških zaporov in padanjem kriminala ni, je pa kriminal v rahlem, vendar konstantnem upadanju od začetka 90ih.

    Reyes je bil glavni pogajalec FARCa, z njim je sodelovala tudi EU. Vseeno pa zamenjuješ tehnični opis z moralno kategorijo.

  4. Q pravi:

    …je pa res ena napaka pr zaporih. Gre za 55 mrd $ in ne mio.

  5. Tomaž Štih pravi:

    Q: Kriminal v ZDA ni v rahlem, ampak je v precejšnjem upadanju od 90tih; kar je v nasprotju s trditvijo v prispevku. Treba je biti previden, kaj se “za potrebe dramatizacije” dogaja. Trend padanja kriminala v ZDA je tako očiten, da se v Belgiji sprašujejo, kako ima lahko v sedemdesetih zloglasni NY danes manj umorov od njihove države. Kar se korelacije tiče pa bi lahko bralke in bralce usmeril na študijo, ki potrjuje, da je ni. Postavil si namreč kategorično izjavo in takšne je treba dokazati. Ali pa spremeni izjavo v “nihče ni dokazal, da obstaja korelacija”. Vsekakor bi lahko postavili tezo, da je ameriška policija postala učinkovitejša; rezultat je več zapornikov in manj kriminala. Ali pa tezo, da gre manj kriminala pripisati daljšim kaznim za povratnike, kar veča zaporniško populacijo (hvala bogu). Ali pa morda splavom? Vse bi bilo boljše, kot dajati v prispevku neke pavšalne ocene za katere se je izkazalo, da so povsem napačne in zgrešene.

  6. Carlos Contreras pravi:

    Ja, ja, Lumpi, ti boš že vedel.

  7. hm pravi:

    Ima povezavo in sicer gre za 3 strikes pravilo, kjer te po treh tezkih kaznivih dejanjih brez moznosti posredovanja liberalnih sodnikov zaprejo do konca zivljenja; ker je na cestah vedno manj habitualnih kriminalcev, je tudi kriminala manj.

    Da pa je procentualno najvec kriminalcev crncev pa lahko obracas tisockrat in se zatekas v politicno korektnost, ampak vsa dejstva govorijo v prid temu, da so kot rasa bolj nagnjeni h kriminalu.

    Na Vesti jih seveda dejstva ne zanimajo prevec; ko si na mnenjskem polju bolj levo od Mladine, te skorajda ne morejo vec.

  8. Q pravi:

    …o učinkovitosti ameriškega kaznovalnega sistema je poleg aktualne študije Pew Centra vredno preveriti študijo Rand Corp. izpred parih let, ki je preučevala price/performance različnih tipov boja proti drogam. Trenutni model, ki je napolnil ameriške zapore, so po učinkovitosti postavili na zadnje mesto, prevencijo in učinkovito rehabilitacijo na prvo.
    Zakaj je to pomemben podatek? Ker je več kot polovica vseh zapornikov tam zaradi nenasilnih kaznivih dejanj, več kot polovica jih je tam tudi zaradi opravka z drogami. Celo več, lani je več kot polovica teh, ki so zaprti zaradi drog, tam zaradi prestopkov, ki imajo opravka s prodajo, posedovanjem ali uživanjem marihuane.

    …: ne Pew Center in še manj Rand Corp. nista “levičarski” ustanovi, Rand je izjemno konzervativen think tank, ki se v glavnem ukvarja s študijami povezanimi z vojsko, ker je v okviru nje tudi nastal.

    Da bo približno jasno, kako velike denarje zvezne države vlagajo v penalni sistem: Virginija porabi za zapore 60% proračunskih sredstev, ki jih namenja za visoko izobraževanje, Maryland kar 74%.

  9. M pravi:

    hm: tradicija ali zivljenske okoliscine te prisilijo v doloceno delovanje in obnasanje in to lahko obsojamo, ceprav akterji niso vedno samo sami krivi. seveda s stalisca vdihovanja demokraticnega zraka lahko govorimo, da ima vsak vedno izbiro. ampak da pribijes da je nekdo kot rasa nagnjen h kriminalu pa samo kaze na tvojo totalno nerazgledanost in po ruglovo na zarukanost. lahko mi tudi zameris.

  10. M pravi:

    se dobro, da sem prispevek pogledal do konca, ker sem bil ze resno v skrbeh, da so nasi komentarji poslali katjo med nune. neizrazite barve, konzervativna obleka, hladna, brez znane prijetne obrazne mimike… hvala hudicu, hudicek v njej se tli. upam, da ga ne bo ubila zaradi nekaj zarukancev v postih.

  11. Tomaž Štih pravi:

    Ni ji treba ničesar opustiti; le obogatiti. Dovolj je, da za svoje teze povpraša po mnenju še koga drugega razen njene očitno skrajno leve okolice preden jih objavi. Njena teza o kriminalu je bila zgrešena. Če bi se prej pozanimala o temu še na drugi strani je gotovo ne bi objavila v takšni agitatorski in nesmiselni obliki, kot jo je.

  12. Q pravi:

    Štih, da je koncept “vojne” proti kriminalu slab, čedalje bolj priznava večina zveznih držav, saj zapravljajo ogromne denarja za kaznovalno politiko, ki se direktno ne odraža na zmanjševanju kriminalnih dejanj. Oziroma bolj natančno; korelacija števila zaprtih ljudi in zmanjševanja kriminala je minimalna, lahko pa da je ni, ker drugi socialni faktorji niso upoštevani.
    Zato so čedalje glasnejša mnenja o spremembi kaznovalnih praks za nenasilne kršitelje zakona.

    Me pa res zanima, od kje dobiš občutek, da gre za skrajno levičarstvo oziroma kaj to sploh je.

  13. Q pravi:

    …še odgovor na rasistično opazko:

    Med ameriškimi narkomani črnci predstavljajo 13% odvisnikov. Med aretiranimi jih je kar 35% vseh aretiranih, 55% od vseh obsojenih in 74% od vseh, ki so obsojeni na zaporne kazni.

    Temu se verjetno reče rasna nagnjenost k kriminalu.

  14. gsm pravi:

    tomaž, interpretatorka ni avtorica

  15. M pravi:

    Mister Q: ti odgovarjas na kaj in kako, nisi pa odgovoril na zakaj! Kaksna je distribucija, kako stojijo rasne elite, pozabljas pa tudi da v zda brez dolarja ne veljas poplnoma nic, ker ni socialne mreze. razmere prezivetja brez enega dolarja so tako rekoc podobne izrednim razmeram. vsak dan gospod Q. in ce vecino crncev nima izobrazbe, ker nimajo toliko moznosti, potlej so njihove vrednote drugacne od belskih. njihovi otroci niso tako vzpodbujani da bi postali njihova elita in potegnili raso na nivo belske. vecino hispanotov in crncev se vedno zivi v povprecju v revnih soseskah in getih, kjer ni perspektive. kjer je klanje vsak dan za drugi dan. droge so pa umik iz bede in neperspektive. ce bi obrnila zgodbo in bi bili crnci na mestu belcev, bi tvoja statistika po stevilkah se vedno drzala, samo za belce.

    spomni se na film planet opic za boljso predstavo.

  16. Q pravi:

    ….hm, nisem hotel iti tako daleč. Drugače pa črno prebivalstvo po uporabi drog ne odstopa. V ZDA je 12.4% črnega ali afroameriškega prebivalstva, črnih uporabnikov je 13%. Kar kaže prej na dejstvo, da so v tej kategoriji povsem proporcionalno zastopani, le v kaznovalni politiki niso.

  17. konec dixit pravi:

    Tisto, kar novinar ni “hotel” povedati pa je, da prihaja v ZDA na 100.000 in 100.000 in 1000.000 itd. itd. novih priseljencev iz “levičarskih” rajev po svetu.
    V ZDA bo vedno veliko zaprtih ljudi, posebno če bo vsako leto toliko “revežev” iskalo “rešitev” v tej ….. državi.

  18. Q pravi:

    …..sori, nisem vedel, da je Mehika levičarski raj, bil sem prepričan, da so v NAFTI. Podobno velja za večino Sr. in Karibskih držav. Kuba je edina izjema.

Komentiraj