Pietetne zamisli
7. marec 2008 ob 18:48 | Denis Sarkić |
Janez Drnovšek (1950-2008) Foto: Denis Sarkić
Jaša Drnovšek, Nana Forte in Helena Drnovšek Zorko v pismu predsedniku republike Danilu Türku opozarjajo na sicer dobronamerno, a neustrezno in nenadzorovano uporabo imena Janeza Drnovška in postavljanja spomenikov njemu v spomin. Takšno ravnanje naj bi bilo v nasprotju s pokojnikovim duhom. Türka prosijo za podporo v svojih prizadevanjih.
Drnovškov sin Jaša, hči Nana Forte in sestra Helena Drnovšek Zorko so se v pismu predsedniku republike najprej zahvalili za izrečeno sožalje, opozorili pa so na pojav pobud za počastitev spomina na pokojnega predsednika. Kljub dobrim namenom se jim zdita nenadzorovana uporaba predsednikovega imena ali postavljanje spomenikov neustrezna. “Po našem mnenju bi bilo to v nasprotju z njegovim duhom,” so zapisali. Izrazili so tudi prepričanje, da je mogoče poiskati “drugačne, iskrene, bolj življenjske, vsebinsko bogate načine, kako ohranjati njegovo sporočilo o nujnosti delanja dobrega, skrbi za drugega in varovanju naravnega okolja”. Predsednika Türka ob tem prosijo za podporo v prizadevanjih proti morebitnim prenagljenim odločitvam v zvezi z uporabo Drnovškovega imena.
Denis Sarkić
7. marec, 2008 ob 22:18
Prav imajo, ti župani uprizarjajo prav bolno tekmo…
8. marec, 2008 ob 12:52
Na radiju sem pred kratkim slišal zgodbo neke starejše ženičke, ki je na vsak način podarila Drnovšku liter domačega vina v plastenki od vode. Mislim, da ta prispodoba dobro opisuje nas vse. Radi bi Drnovšku podarili nekaj, kaj imamo sami radi in se nam zdi kar najboljše in najbolj imenitno. Ne pomislimo pa, da dejansko Drnovšek ni potreboval domačega vina (saj si ga zaradi bolezni ni mogel privoščiti) in ne potrebuje po sebi poimenovane ulice (ker, tu pa več nisem tako pameten zakaj, ker bi mu tudi jaz najraje dal kakšno ulico :( ). Vem le, da bi mu veliko več pomenil prijeten klepet s tisto ženičko in kakšna dobra misel vsakega od nas.
9. marec, 2008 ob 17:55
V takih situacijah sem razdvojena. Tukaj je “konflikt želja”. Po eni strani najbližji, ki si želijo to, kar mislijo, da bi si tudi dr Drnovšek sam, na drugi strani Slovenci, ki bi radi počastili spomin nekoga, ki smo ga cenili in imeli radi. In ki doživljamo, da je bil tudi naš. Mislimo tudi na generacije zanamcev. Spomin se lahko ohranja in neguje na različne načine. Gotovo pa je poimenovanje ulic, parkov nekaj, kar vsak dan in vedno znova pove: To je bil naš Janez. In ker je bil javna oseba, menim, da bi lahko obveljala želja nas mnogih.
9. marec, 2008 ob 21:56
Odločno sem proti mitologijam. Ali mitologijo promovirajo imena ulic, takšne ali drugačne bajke-basne, ali epske pesmi o osebah, dogodkih je, popolnoma ne pomebno.
V primeru J.D. je, pruranjeno ustvarjati epopepeje.
J.D. je že 1994. bil obveščen o civilni usmrtitvi velikega števila soljudi
Ni mignil-presmeril se je k soljudjem v Darfurju, čeprav je tukaj bil na odločilni funkciji.
8 let premijer????!!!!!!!!
10. marec, 2008 ob 14:24
Se čisto strinjam s sorodstvom g. Drnovška. Menim, da bi bilo bolje, če bi se vlada in občine raje odločile za drugačne poteze oziroma širjenje njegove miselnosti glede miru, dobrote in naravovarstvenih pobud. Navsezadnje si je to tudi prizadeval, da bi čim več ljudi mislilo pozitivno in da bi si pomagali drug drugemu. Nesmiselno bi bilo, da bi denar zapravljali za take stvari, ko ga lahko damo v dobrodelne namene. Vem, da je to utopična misel, da bi bili vsi ljudje dobromisleči …, pa vendar, več kot nas je, bolje bo.
10. marec, 2008 ob 14:32
Gotovo, Tejči, tudi po mojem je pomembnejša vsebina kot oblika. Vendar pa lahko v poimenovanju nečesa vidim “mem”, ki vse to, kar si omenjala, vsebuje in še dodatno vpliva, da se širi.